Franja

pardón pardon; forgiveness

pardón! pardon!, sorry!, (I) beg your pardon!
pardón, da to rečem pardon my saying so
pardón, toda vi sami ste rekli to excuse me, but it was you who said so

pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

à pareil jour istega dne
à pareille heure ob isti uri
à une heure pareille! tako pozno!
en cas pareil v tak(šn)em primeru
sans pareil brez enakega, brez para
mon pareil meni enak
vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago

parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

sur parole na (častno) besedo
parole en l'air tjavdan rečena beseda
d'honneur častna beseda
parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
parole facile spretnost v govorjenju
paroles magiques magične formule
belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
de grosses paroles surove besede, grobosti
bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
homme masculin de parole mož beseda
histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
avoir la parole facile z lahkoto se izražati
n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
avoir deux paroles biti nezanesljiv
avoir la parole haute imeti prvo besedo
couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
demander la parole (parlement) prositi za besedo
donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
manquer à sa parole ne držati svoje besede
passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
perdre la parole izgubiti govor, onemeti
porter la parole imeti prvo besedo
prendre la parole začeti govoriti
rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
tenir sa parole držati (svojo) besedo
la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato

passerīnus 3 (passer) vrabčji, namenjen vrabcem, za vrabce: verum illi valent, qui [vi] luctantur cum leonibus: eis tete obiectes frustatim passerinum prandium? Pomp. fr.

pecuīnus 3 (pecu)

1. živine (gen.): daps Ca., ossa Ap.; abs.: pecuinis et ferinis ad libidinem imperitare vi immodica trucique Ap.,

2. živinski, živalski: animi non modo humani, verum etiam pecuini et ferini Ap.

Pedro moški spol Peter; nočna posoda; zapah

como Pedro en su casa ne da bi se na koga oziral, brezobzirno, predrzno
Santos Pedro y Pablo sv. Peter in Pavel (praznik 29. VI.)

per-agitō -āre -āvī -ātum (per in agitāre)

I. „močno gibati“

1. preganjati, pritiskati, vznemirjati: vehementius peragitati ab equitatu C., Aetna maiore vi peragitata Sen. ph.

2. (pre)mešati, (ra)zmešati: mustum Col.

3. pren. (kakor kako zver) spodbosti (spodbadati), živo podž(i)gati: hic stimulus peragitavit audaces Sen. ph. —

II. opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, spraviti (spravljati) h koncu: peragitatur messis mense Maio Plin.

peremptālis -e (peremptus) razveljavljajoč: ait (sc. Caecina) esse (sc. fulgura) postulatoria, … monitoria … pestifera … fallacia … dentanea … peremptalia, quibus tolluntur priorum fulminum minae; adtestata … atertanea … obruta … regalia … inferna … hospitalia … auxiliaria Sen. ph., peremptalia fulgura Grapus ait vocari, quae superiora fulgura, ut portenta, vi sua peremant duobus modis, prioribus tollendis, aut maiore manubia, ut tertia secundae, secunda primae cedat Fest., peremptalia, quae superiora fulgura, ut portenta, peremunt, id est tollunt Fest.

perfringo -ere -frēgī -fractum (per in frangere)

I.

1. razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (z)drobiti, premag(ov)ati, nasilno vdreti (vdirati), predreti (predirati), (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), vlomiti (vlamljati), s silo si utreti (utirati) pot skozi kaj, odpreti (odpirati) si pot skozi (v) kaj, do česa: qui … omnis altitudines moenium obiectas semper vi ac virtute perfregit Ci., perfracto saxo sortes erupisse Ci., vis incita venti … nubem perfringens Lucr., ne … tela tormentis missa tabulationem perfringerent C., munitiones hostium, phalangem pilis C., quis … lento perfregerit obvia pilo Tib., iumenta secabant … infimam ingredientia nivem et prolapsa … penitus perfringebant L., naves perfregerant proras L., misso perfregit Olympum fulmine O., perfracto limine Sen. tr., perfringit lancea costas Stat., perfringendis obruendisque hostibus T., aciem tenuem T., quod … auro … soleant adamantinae etiam perfringi fores Ap., tuba obsaeptas foris sonitu perfringit Stat. (o zvoku, hrupu), aciem Sil., non ullas valuit perfringere Poenus tota mole vias Sil., quod votis optastis adest, perfringere dextra V., occurrit ei (sc. flumini) Taurus mons … Ommam vocant irrumpentem, mox ubi perfregit, Euphraten Plin., claustra Cu., compedes Plin. iun.; abs.: perfregi Euphrates Plin.; pren. abs.: haec (sc. eloquentia) modo perfringit, modo inrepit in sensus Ci., maius est difficilia perfringere quam laeta moderari Sen. ph.; metaf. predreti (predirati) = premagati, ne (z)meniti se za kaj: repagula iuris, omnia repagula pudoris Ci., adversa impetu perfringe solito Sen. tr.; des operam ut uno impetu perfringatur (sc. res) Ci.; pren.: omnes altitudines Ci., animos (o govorniku) Ci. močno govoriti, močno seči (segati) v srce.

2. vlomiti (vlamljati), prodreti (prodirati): domos T., portas Sil., Lucan., fores Tib., clausas voveo perfringere Thebas Stat., velut perfringere aerarium T., dormientis anus perfracto tuguriolo Ap.; pren.: suavitate ea, qua perfunderet animos, non qua perfringeret Ci. —

II.

1. (z)lomiti se, zlomiti si kaj, poškodovati se, poškodovati si kaj, (z)drobiti se, zdrobiti si kaj: perfringet celsos defixo robore malos (sc. ventus) Ci., perfracta … quadrupedantum pectora pectoribus rumpunt V., perfracto capite acie excessit L., naves, quae non … perfregerant proras litori inlisas L., ut ex ictu neque findatur os neque perfringatur Cels., suam ipse cervicem perfregit T., campi, quos non nisi ingentes boves et forissima aratra perfringunt Plin. iun.

2. metaf. uničiti (uničevati), razbi(ja)ti, (po)rušiti, obrezuspešiti, spodkopa(va)ti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), spodnesti (spodnašati): omnia cupiditate ac furore Ci., conspirationem bonorum Ci., aliorum domum et omnem familiam perfringens Corn., nemo … me … suspicione perstrinxit, quem non perverterim ac perfregerim Ci., sin istius ingentes divitiae iudiciorum religionem veritatemque perfregerint Ci., non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque Ci.

per-pellō -ere -pulī -pulsum (per in pellere)

1. močno pognati (poganjati), močno suniti (suvati): aliquā re perpelli Nigidius ap. Non.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati), pognati (poganjati), napotiti (napotovati), prignati (priganjati), (pri)siliti (prisiljevati), primorati koga k čemu, dognati: animum Pl., urbem metu ad deditionem L., id (k temu) pecuniā et saepius vi T.; abs.: numquam destitit … orare usque adeo donec perpulit Ter. da je (stvar) prignal do konca, da je (stvar) spravil skozi, da je (stvar) izpeljal; s finalnim stavkom: cum perpulit, ut legatos mitteret L. ali ne contra rem publicam sentiret S.; abs.: perpulit (dognal je), ut facerent L.; z inf.: plerique Aethiopum prolem, quos rege Cepheo metus atque odium mutare sedes perpulerit T.
b) živo ganiti, močno se dotakniti, močno pretresti koga, močno presuniti koga, močan vtis pustiti komu, globoko seči komu v srce, impresionirati: candor huius te et proceritas, vultus oculique perpulerunt Ci.

per-urgeō (per-urgueō) -ēre -ursī -ursūrus (per in urg(u)ēre) zelo stiskati koga, zelo pritisniti (pritiskati) na koga, zelo pestiti, zelo trapiti, zelo mučiti, zelo degáti, zelo nadlegovati koga, zelo siliti, zelo tiščati v koga: Amm., aliquem summā vi ad capessendam rem publicam Suet., Constantium parentem fata ultima perurguebant Aur.

plangus -ī, m pláng, vrsta orla: tertii morphnos, quam Homerus et percnum vocat, aliqui et plangum et anatariam, secunda magnitudine et vi; huic vita circa lacus Plin.

planus² -ī, m (tuj. πλάνος, prim. πλανᾶσϑαι) potepuh, klatež, postopač, vagabund, pustolovec, glumač, rokohitrec, goljuf, slepar, šarlatan, hlastač: Eccl., ille planus improbissimus Ci., nec semel irrisus triviis attollere curat fracto crure planum H., notavit me miles, sive ille planus fuit sive nocturnus grassator Petr., cum Ptolemaeo, quo regnante Alexandriam vi tempestatis expulsus, subornato fraude aemulorum plano regio invitatus Plin., in Anna Peranna gubernium pro „gubernatore“ et planum pro „sycophanta“ et nanum pro „pumilione“ Gell.

pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre

ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.

populor -ārī -ātus sum in populo -āre -āvī -ātum (etim. besede ni zanesljivo potrjena)

1. (o)pustošiti, (o)pleniti, pokonč(ev)ati, (iz)ropati: Naev. ap. Non., C., Lucr., H., Plin., Fl. idr., patria populavit bona Acc. fr., patriam populavit meam Pac. ap. Non., agrum populare coeperunt Quadr., agros populabatur Ci., provinciae populatae Ci., litora vi populat V., populavit Achivos Pr., uri sua popularique (pass.) passi L.; abs.: cum magna trepidatione agrestium populantur L., late populati L.

2. metaf. (o)pleniti, (o)ropati: Siculos populari Ci., populat acervum curculio V., tempora populata auribus raptis V. okrnjene, hamus populatus O., omni decore populato Sen. tr., caput iuvenis barbā et capillo populatum Ap.

portula -ae, f (demin. k porta) vratca: convenerat autem, ut Philemenus portula adsueta venationem inferens armatos induceret L., et Philemenus portulae parte alia, qua commeare adsuerat, adpropinquabat L., nota vox eius et familiare iam signum cum excitasset vigilem, dicente vix sustineri grandis bestiae onus, portula aperitur L., prope Hexapylon est portula; [ea] magna vi refringi coepta L.

poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
imeti težke posledice être lourd de conséquences
imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
plačati posledice payer la casse
treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos

possessor -ōris, m (nom. sg. iz possidēre)

1. posestnik, lastnik, imetnik, gospodar: Lucan. idr., bonorum Ci., aut invidiae aut pestilentiae (zavidanih ali okuženih krajev) Ci., de praefecto urbis quasi possessore reipublicae magnā utrimque vi contendebatur S. fr.; pren.: Italici litoris aquilo possessor Petr.

2. zemljiški posestnik, zemlják: Col. idr., agrorum L., Col., bonorum Ci., Sullani possessores Ci., soli Suet.

3. kot poklas. jur. t.t. „posestnik tožnega predmeta“ = (ob)toženec (naspr. petitor, actor tožnik): Plin. iun., Q., Icti.

potéza (pri igri) jugada f

poteza s peresom rasgo m de pluma
obrazne poteze facciones f pl
poteza pri šahu jugada f, movimiento m de una pieza
v velikih (grobih) potezah a grandes rasgos, en líneas generales
dobra poteza (fig) una buena táctica
imeti prvo potezo (šah ipd.) tener la salida
Vi ste na potezi usted juega, fam le toca a usted