Franja

ultrīx -īcis, f (ultor) maščevalka, kaznovalka, starejše osvetníca; z objektnim gen.: civitatis Ci., facinorum Amm.; večinoma atrib. adj. maščevalna, maščujoča (se), kaznujoča: Dirae V. = deae Lucan., Sen. tr., Furiae Cl., curae V. pekoča vest, težeča vest (po storjenem zločinu), težeča zavest o krivdi, flamma V. goreča maščevalnost, undae O., poenae Ambr., hora Sil.; v pl. n.: ultricia tela Stat., ultricia bella Sil.

unofficial [ʌnəfíšəl] pridevnik (unofficially prislov)
neuraden; uradno nepotrjen, poluraden (news novica, vest)
medicina ki ne ustreza zakonskim predpisom (zdravila)

unofficial broker (borza) zakulisni posredovalec, borzni mešetar

uspávati (-am) imperf. addormentare, assopire; narcotizzare (tudi ekst.):
uspavati otroka addormentare il bambino
pren. zmage in uspehi so ga uspavali si addormentò sugli allori
uspavati vest assopire la coscienza
uspavati z etrom eterizzare

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

victrīx -īcis, f (fem. k victor) zmagovalka, zmagalka, premagovalka, premagalka; kot atrib. (z adj. pomenom in n. pl. victrīcia -ium) zmagovit, zmagovalen, zmagoslaven, starejše zmagljiv: Pl., Min., Cl. idr., victrix Asiae et Europae Roma Fl., manus (tolpa) illa Clodinna in caede civium saepe iam victrix Ci., victrices Athenas fore Ci. bodo zmagale, victrix hedera H. zmago naznanjajoč (znaneč), frons Sen. tr. lovorjeva veja, libido Sen. tr., classis Eutr., victrices naves, copiae Auct. b. Alx., legiones T., flammae O., litterae Ci. ep. ali tabellae O. poročilo (vest) o zmagi, victricia fulmina O., arma V., Sen. ph., Val. Max., Iust., bella Stat., signa Lucan.; metaf.: mater victrix filiae, non libidinis Ci., victrix causa diis placuit, sed victa Catoni Lucan.; zmagovalka včasih = ki je dosegla (dosegša) svoj namen, ki je zadostila (zadostivša) svojim željam: Iunonem victrix adfatur (sc. Alecto) voce superbā V., exsulta victrixque inimica triumpha O.

Opomba: Abl. sg. nav. victrīce: Ci.; tudi victrīcī: L.; gen. pl. victricium: Sen. ph., T., Suet.; tudi victricum: Fest.

voice¹ [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves

with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje

voják soldier, serviceman, pl -men

navaden voják (prostak, borec) private (soldier), common soldier
odsluženi voják ex-serviceman, pl -men
odpuščeni voják demobilized (pogovorno demobbed) soldier, ZDA veteran
star voják veteran
najemniški voják mercenary
prostovoljni voják volunteer
Neznani voják (junak) the Unknown Soldier
voják od glave do pete every inch a soldier
voják pešak infantryman, foot soldier, VB (nekdanji vzdevek) Tommy, Tommy Atkins
voják iz cina (igrača) tin soldier
človek, ki mu vest ne dopušča, da bi služil vojáke conscientious objector (to service in the armed forces)
iti k vojákom to join up, to join the army
biti voják to soldier
igrati se vojáke to play at soldiers
služiti vojáke VB to wear the Queen's (oziroma the King's) uniform; to bear arms

vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
(ne)ugoden vtís (un)favourable impression
biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
imam vtís, da... it is my impression that...
imel je vtís, kot da... he had the impression that...
dajati vtís to give an (oziroma the) impression
dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
name je napravilo vtís... I was impressed by...
storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)

vzglávje (-a) n

1. capezzale:
bedeti pri bolnikovem vzglavju vegliare al capezzale del malato

2. cuscino, guanciale:
vzglavje njive testata del campo
PREGOVORI:
mirna vest je najboljše vzglavje una buona coscienza è un buon guanciale

vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente

2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami

B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente

vznemirljív (-a -o) adj. allarmante; conturbante; emozionante, impressionante:
vznemirljiva vest notizia allarmante
vznemirljivo doživetje esperienza emozionante

weiß² bel; weißer Fleck bela lisa; weiße Frau bela žena, žalik žena; weiße Blutkörperchen Medizin levkociti; weißes Haar beli lasje; das weiße Haus bela hiša; weißer Käse skuta; weiße Magie bela magija; weißes Mehl bela moka; weiße Rasse belci, bela rasa; weißer Sonntag bela nedelja; weißer Tod smrt v snegu; weiße Waren brezimno blago, blago brez znamke; weiß werden postati bel; weiß machen pobeliti; eine weiße Weste haben imeti čisto vest

Weste, die, (-, -n) telovnik; figurativ eine weiße/reine Weste haben imeti čisto preteklost/vest; jemandem etwas unter die Weste jubeln podtakniti (komu kaj)

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

worm¹ [wə:m] samostalnik
zoologija črv, črv deževnik, glista
tehnično orodje spiralne oblike, vzvoj na vijaku, cevasta naprava za kondenziranje, za hlajenje, kita (vez) pod pasjim jezikom
figurativno podel, potuhnjen človek (kreatura)
figurativno notranja muka, trpljenje, glodajoča žalost, skrb
množina, medicina gliste, glistavost

worm of conscience grizenje vesti; pekoča vest
book-worm knjižni molj (hrošček ali oseba)
earth worm deževnik
glow worm kresnica
silk worm sviloprejka
tapeworm trakulja
food for worms hrana za črve, mrlič, mrtvec
I am a worm today slabo se počutim danes
a worm will turn figurativno še taka potrpežljivost ima svoje meje

zalezováti (-újem) imperf.

1. lov. inseguire (tudi ekst.); insidiare, molestare (le ragazze)
zalezovati tihotapce inseguire i contrabbandieri

2. pedinare

3. perseguitare, molestare, assillare:
dvom, vest ga zalezuje il dubbio, la coscienza lo perseguita, lo assilla

zapêči (-pêčem) perf.

1. cuocere, mettere a cottura; cuocere troppo

2. scottare, provocare scottature

3. pizzicare (di sostanze piccanti)

4. pren. bruciare; rimordere:
krivica ga je zapekla l'ingiustizia gli bruciava
vest ga je zapekla gli rimorse la coscienza

zapovédati (-povém) | zapovedováti (-újem) perf., imperf. comandare, ordinare, intimare, ingiungere, imporre, dettare:
zapovedal mu je zapreči konja gli ordinò di attaccare il cavallo
delaj, kakor ti zapoveduje vest agisci come ti impone la coscienza

zbôsti to prick; to sting

vest ga je zbodla his conscience pricked him
žalitev me je zbodla the insult stung me

zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

zdi se mi it seems to me
zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
tako se zdi (tako je videti) so it seems
kot se vse zdi as it seems, to all appearances
kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
zdi se, da bo deževalo it looks like rain
zdi se mi znan I think I know him
zdi se, da je bolan he seems to be ill
zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
ta vest se zdi resnična this news rings true