Franja

coorior -īrī -ortus sum

1. (le o množinskih in kolekt. pojmih) skupno (hkrati) vzdigniti se, nastopiti, navaliti, zagnati se: montani ad pugnam coorti L., Volscos summa vi ad bellum coortos L., coorti et undique effusi trudunt adversos T., coortae in nos … Sueborum gentes T.; (tudi o političnem boju): coortis ad legem perferendam tribunis, omnibus in eum tribunis plebis coortis L., quod adeo atroces in has rogationes nostras coorti sunt (patres) L., adversus quos infestior coorta optimatium acies L., adeo infensa erat coorta plebs, ut … L.

2. pren. (skupno, hkrati) dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti, izbruhniti, počiti, zače(nja)ti se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se; (najprej o množinah): dolores cooriuntur Pl., coortis doloribus L., tum tempestates coortae sunt maximae Ci., tempestatibus procellisque subito coortis Cu., ubi se ventis admiserat unda coortis O., ut ex ea parte truces venti cooriantur Plin., quod pluribus simul locis ignes coorti essent L., fumi e turre coorti O., risus omnium cum hilaritate coortus est N. nastal je splošen vesel smeh, vsi so izbruhnili v vesel smeh, libero conquestu coortae voces sunt L. od vseh strani so se dvignili glasovi, cooriuntur portenta mira facie membrisque Lucr., ubi materiaï ex infinito sunt corpora plura coorta Lucr., naufragiis magnis multisque coortis Lucr.; (potem o edninskih pojmih): ubi cui febris bili superante coorta est Lucr., pestilentia coorta L., subito coorta tempestas, atrox cum vento tempestas coorta L., si cooriatur procella Plin., ventus coortus arenam humo excitavit S., maximo coorto vento C., tanta violentia ventorum coorta est, ut … Fl., magno coorto imbre C. ko se je ulila huda ploha, subito coortus imber Val. Max., subitum bellum in Gallia coortum est C. ali acrius de integro coortum est bellum L. je izbruhnila, se je vnela, inde foedum certamen coortum a satis miti principio L., est statim vis (nasilje) coorta, seditio intestina maiore mole coorta, seditio tum inter Antiates Latinosque coorta L., magno in populo cum saepe coorta est seditio V.

Opomba: Impf. cj. po 3. konjugaciji: donec insidiae coorerentur T.

cork¹ [kɔ:k] samostalnik
pluta; plutec, plutača, plavač; zamašek

figurativno like a cork veder, vesel

cricket¹ [kríkit] samostalnik
zoologija čriček; cvrček; bramor; cikada; škržat

as merry (ali lively) as a cricket vesel, živahen, židane volje

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

čarovnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bábaSopomenke: coprnica

2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlyaEj, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
Sopomenke: coprnica

delovati kot švicarska ura stalna zveza
(odlično delovati) ▸ úgy működik, mint egy svájci óra
Dirkalnik je deloval kot švicarska ura in vesel sem, da sem se ga zelo hitro navadil. ▸ A versenyautó úgy működött, mint egy svájci óra, és örülök, hogy gyorsan megszoktam.
Sopomenke: teči kot švicarska ura

dogódek (-dka) m fatto, avvenimento, evento; vicenda:
razpravljati o aktualnih dogodkih discutere dei fatti di attualità
to je bil zanj dogodek questo fu per lui un avvenimento
ekst. zgodovinski dogodek evento storico
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
pren. pričakovati vesel dogodek aspettare un lieto evento

ductus -ūs, m (dūcere)

I.

1. vlečenje, poteg, potezanje: falcis Col., per pectus et clunes certis ductibus circumferens eruditum manum Sen. ph. izurjeno roko odločno vlekoč prek … , d. labearum Gell. zategovanje, remorum Hier. pritegovanje vesel, veslanje, longo membrorum ductu Vulg. z iztegnjenimi udi; met. poteza: d. oris Ci. obrazna, O litterae d. Col., litterarum ductūs Q., ductūs macularum Plin., tremulos cuspis ductus in pulvere signat Sil. brazde.

2. occ. izpeljava, napeljava, naprava: muri Ci., porticus … aequali ductu Lucr. enakomerne, d. cuniculorum Ambr.; arhit.: ductus aquae Plin. iun. ali huius aquae, Appiae (sc. aquae) Anionisque Front. ali ductūs aquarum Ci., Plin. vodovod(i); tudi samo ductus: capita ductuum Front.

3. pren.
a) ustroj gledališke igre: Q. (IV, 2, 53).
b) sestavje, perioda: Q. (IX, 4, 30).

— II. voj. vodstvo, poveljstvo: Pl., Vell., Suet., Fr., Amm., suo ductu imperioque Ci., ductu imperioque Alexandri Cu., rem optime ductu suo gerere Ci., se ad ductum Pompei applicare Ci., cuius (Caesaris) ductu saepenumero hostes superassent C., ductu atque auspicio decemvirorum L., ductu Germanici, auspiciis Tiberii T.

enchanter [ɑ̃šɑ̃te] verbe transitif očarati; začarati, uročiti; vzradostiti, razveseliti

s'enchanter de quelque chose zelo se veseliti, biti vesel česa

erbauen zgraditi, postaviti; radostiti; sich erbauen an veseliti se (česa); (nicht) erbaut sein von (ne) biti vesel

extérieurement [-rjœrmɑ̃] adverbe zunaj; na zunaj

il a l'air gai, mais il ne l'est qu'extérieurement videti je vesel, a to je le na zunaj (navidezno)

fant medmet
neformalno (vzklik ali izraz, ki izraža poudarek ali presenečenje) ▸ srácok, öcsém
Fant, kako je tečen! ▸ Srácok, milyen nyűgös!
"Fant, kako sem vesel, da vaju vidim!" se je zarežal vidno olajšan. ▸ „Srácok, mennyire örülök, hogy látlak benneteket!” – vigyorodott el látható megkönnyebbüléssel.

féliciter [-site] verbe transitif

féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta

feliz (množina: -ces) srečen, osrečen; uspešen

hacer feliz osrečiti
¡feliz Año Nuevo! Srečno novo leto!
¡felizes Pascuas! vesel božič (velikonoč, praznike)!
¡que los tenga V. muy felizes! moje čestitke k Vašemu godu!
¡felices! dober dan! lahko noč! (pozdrav in odgovor nanj)

fiesta ženski spol (cerkveni) praznik; ljudska slavnost (zlasti bikoborba); javna zabava, veselica; šala; (ironično) prepir

fiesta de baile plesna zabava
fiesta de familia družinski praznik
fiesta fija, fiesta inmoble nepremičen praznik
fiesta de guardar, fiesta de precepto zapovedan praznik
fiesta movible premičen praznik
fiesta nacional narodni (državni) praznik
Fiesta de la Raza španski in špansko-ameriški praznik (12. oktober, dan odkritja Amerike)
fiesta rústica, fiesta de la aldea cerkveno proščenje
la Fiesta de Todos los Santos praznik vseh svetnikov (1. nov.)
fiesta de toros bikoborba
vestido de fiesta praznično oblečen
para fin de fiesta končno, povrhu
se acabó la fiesta konec s tem!
aguar la fiesta a alg. komu veselje pokvariti
coronar la fiesta kronati slavnost; napraviti veliko neumnost
estar de fiesta vesel biti, dobre volje biti
hacer fiesta praznovati, ne delati, prosto imeti
fiestas pl (velikonočni, binkoštni, božični) prazniki
no estar para fiestas slabe volje biti, biti nerazpoložen
hacer fiestas ljubkovati, laskati se, dobrikati se
guardar (santificar, celebrar) las fiestas slaviti praznike
pasadas las fiestas po praznikih

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

fortunato agg.

1. srečen:
fortunato lui!, fortunato te! blagor njemu!, blagor tebi!, srečnež!
stimarsi fortunato di biti vesel, srečen, da...

2. uspešen:
un'impresa fortunata uspešno podjetje

3. (v vljudnostnih frazah)
fortunato di conoscerla! drago mi je!, me veseli!

fruición ženski spol užitek, zadovoljstvo

maliciosa fruición škodoželjnost
con fruición z naslado, vesel, zadovoljen

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

Geselle, der, (-n, -n) pomočnik; (Genosse) tovariš; figurativ človek, fant, ein lustiger Geselle vesel človek/fant; fahrender Geselle historische Bedeutung, Geschichte potujoči rokodelec, potujoči študent