Nūgi-poly-loquidēs -ae, m (šalj. iz nūgae, πολύς mnog in loqui) Nugipolilokvíd = „Mnogeburkečvekalko“, ki čveka veliko malovrednega, ničvredni čvekač: Pl. (Persa 703; obstaja še več izdajateljskih variant:
1. Nugipalamloquides = „Burkejavnočvekalko“ = predrznež, ki javno čveka neumnosti.
2. Nugimeriloquides = „Praveneumnostičvekalko“ = čvekač o zares malovrednih stvareh.
c) Nugicrepiloquides = „Burkeglasnožlobudralko“ = glasni čvekač neumnosti).
Zadetki iskanja
- numerōsitās -ātis, f (numerōsus) veliko število, številnost, obilica, množica: Eccl.
- occhione1 m
1. poveč. od ➞ occhio veliko oko
2.
occhione di traino avto priklopni obroč - òdsebnica ž ekspr. potrebnjak, stol za veliko potrebo
- operōsus 3 (opera)
1. veliko se ukvarjajoč s čim, prizadeven, dejaven, delaven, marljiv: Syria in hortis operosissima Plin., senectus operosa et semper agens aliquid Ci., o. cultibus O.; pesn. z gr. acc.: comas Pr.; pesn. z gen.: vates operosus dierum O. ki se ukvarja z dnevi.
2. veliko truda zadevajoč, povezan z veliko truda = poln truda, trudapoln, naporen, težaven, težak, s trudom (težavo) zgrajen (zložen), s trudom (trudoma, težko) pridobljiv (pridobljen): Sen. ph., labor, opus, ars Ci., artes Ci. rokodelstva, molesta negotia et operosa Ci., carmina H., monumentorum arduus et operosus honor T. čast visokega in s težavo zgrajenega spomenika, o. Minervae studium H., divitiae operosiores H., castaneae operosae cibo Plin. težko prebavljiv.
3. umetelen, umeten: moles operosa mundi O. umetelna gradnja (zgradba) sveta (vesolja, vsemirja), ne quis sepulchrum faceret operosius Ci., o. templa O., aes O. umetelno izdelana med.
4. delujoč, dejaven, učinkujoč: herba O. — Adv. operōsē
1. z velikim trudom, s težavo, trudoma: nec tamen fiat o. Ci., o. nihil agere Sen. ph.
2. umetno: o. condita vina O.
3. natančno, skrbno: dicemus mox paulo operosius Plin. - opulence [ɔpülɑ̃s] féminin veliko bogastvo, izobilje; bohotnost, bujnost
vivre, nager dans l'opulence živeti, plavati v izobilju, bogastvu
opulence des formes bogastvo oblik - opulencia ženski spol veliko bogastvo, obilje, pretek
vivir en opulencia živeti v blagostanju, obilju - opulēns -entis (ops)
1. bogat: matrona quaedam pollens et opulens Ap., omnia affluentia, omnia opulentia Ap., non opulens, nec egens Aus., opulenta senectus Aus.; subst. pl. m opulentēs -um, m bogatini (naspr. pauperes): N.
2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo (velikimi vojaškimi silami), močan: castellum Ap.
3. mogočen, imeniten: civitas magna et opulens S.; adv. opulenter bogato, obilno, dragoceno, kras(ot)no, sijajno: non illos arte, me opulenter colam S. ne bom njih stradal, sebe pa mastil, ludos opulentius instructiusque quam priores reges facere L., opulentius epulari Iust., domus opulente ornata Ap. - opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)
1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.
2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.
3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.
4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell. - orecchione1 m
1. poveč. od ➞ orecchio veliko uho
2. stranski naslon (na naslanjaču) - orrore m
1. gnus, odpor; groza; ekst. grozota:
avere orrore di qcs., sentire orrore per qcs. čutiti odpor, gnus do česa
avere in orrore qcn., qcs. mrziti koga, kaj
gli orrori della guerra vojne grozote
film dell'orrore grozljivka
2. knjižno groza, strah:
l'orrore della morte strah pred smrtjo
3. pren. pog. kup denarja, grozno veliko:
costare un orrore grozno veliko stati
4. pesn. tema, mrak - osmòčiti se òsmočīm se
1. prigrizniti kaj kot priboljšek: da mu štogod pošaljemo da se osmoči
2. dobiti, pridelati veliko smoka, gl. smok: samo se čeka da se ude više u jesen da se seljaci bolje osmoče - pàlāvra ž (t. palavra, špan.) dial.
1. prevara, laž
2. tudi m ekspr. oseba, ki veliko govori - pànjīk -íka m zemljišče, kjer je veliko štorov
- pecūliōsus 3 (pecūlium) ki ima veliko zasebne imovine (lastnine), ki ima veliko zasebnega imetja (premoženja): Aug., peculiosum esse [ad]decet servom et probum Pl., ager pecorosus in pascuis, peculiosus in pastoribus Sid.
- Pedèsetnica ž čas med veliko nočjo in binkoštmi in sam praznik binkošti
- pelagus -ī, m (gr. τὸ πέλαγος, čisto lat. mare)
1. morje: Pl., Ter., Ci., O., Lucr., Auct. b. Hisp., Sen. rh., Val. Max., Vitr. idr., imperium pelagi V., commisit pelago ratem H.
2. occ. silno valovje, silno vodovje: pelago premit arva V.; metaf. veliko obilje, izobilje, izredna množina: cum pauca excepta verba ex pelago sermonis †puli† minus trita afferant Varr., Herodiani scriptorum pelagus Prisc.
Opomba: Gr. nom. in acc. pl. pelagē (= πελάγη): Lucr.; acc. sg. pelagum: Tert., Cass. - per-fluō -ere -flūxī (per in fluere)
I.
1. teči skozi kaj: per colum Lucr., perfluebant per frondem … rivi Petr.
2. metaf. (o posodah) puščati, ne držati; od tod šalj.: plenus rimarum sum, hac atque illac perfluo Ter. = ne morem zamolčati. —
II.
1. pritekati, dotekati, teči, izlivati se: in vas Lucr.; o rekah: in mare Plin., in Tuscum pelagus Mel.
2. metaf. (o obleki) valovito se spuščati: Ap. —
III. prekipevati, metaf. obilovati s čim, imeti veliko česa: pomis Tib.
2. ves moker biti, cediti se od česa, izločati kaj: sudore frigido (o osebah) Ap. mrzel pot obliva koga, pluvialibus nimbis (o svetiščih) Arn. - per-indignus 3 (per in indignus) zelo nedostojen, zelo nespodoben, zelo nevreden: perindignum est deliberare Sid.; adv. perindignē zelo ne(je)voljno, z veliko ne(je)voljo: tulit etiam perindigne actum in senatu, ut titulis suis quasi Augusti, ita et Liviae filius adiceretur Suet.
- per-multus 3 (per in multus) premnog, zelo veliko (njih); nav. pl.: partes V., viri Ci.; sg. subst. permultum -ī, n premnogo, zelo veliko: p. interest Ci., p. classe veherent Ci., permulto clariora Ci., permulta rogatus H.