Franja

ústa bouche ženski spol

polna usta (zalogaj) bouchée ženski spol
od ust do ust de bouche en bouche
odprtih ust ostati rester (ali demeurer) bouche bée, être éberlué (ali familiarno estomaqué, épaté, sidéré)
na vsa usta kričati crier à gorge déployée
morati nasititi mnogo ust devoir nourrir beaucoup de bouches
ne odpreti ust ne pas ouvrir la bouche, se taire, ne pas desserrer les dents, ne dire (ali ne souffler, ne piper) mot
imeti neprijeten vonj iz ust sentir de la bouche, avoir mauvaise haleine, popularno repousser du goulot
živeti iz rok v usta vivre au jour le jour

ústa boca f

polna usta (zalogaj) bocada f
odprtih ust con la boca abierta
na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
iti od ust do ust andar de boca en boca
na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
ne odpre ust no dice esta boca es mía
ne odpreti ust no despegar los labios
nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
(na)šobiti usta poner morro
imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
pritrguje si od ust se lo quita de la boca
vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
zamašiti komu usta tapar la boca a alg
živeti od ust do ust vivir al día

vapor -ōris, m (iz indoev. kor. *u̯ēp-, *u̯p- pihati, puhteti (prim. kor. *keu̯ep- kaditi, kuhati, valoviti, kipeti); prim. skr. kúpyati (on) vre, se jezi, gr. καπνός dim, lat. vapidus, vappa, vapiō, sl. kipeti, lit. kvãpas puh, dih, duh, dah, vonj, zadah, let. kùpêt kaditi se)

1. sopuh, hlap, izhlapek, izhlapina, para, sopara, soparica, izpara, izparina, izparica: Lucr., Sen. ph., Aug. idr., vis vaporis O., aquarum quasi vapor quidam aër habendus est Ci., stellae terrae vaporibus aluntur Ci., formidare nocturnos vapores H.; occ. dim, čad, saje: Stat., Sen. tr., volat vapor ater ad auras V., non stultus vapor O. (od kadila).

2. meton. sopara, soparica, toplota, gorkota, vročina, pripeka: Acc. ap. Non., Pac. ap. Varr., Col., Plin., Ap., Val. Fl. idr., solis Cu., Lucr., findit vaporibus arva Phoebus O., tantus siderum vapor H., locus vaporis plenus L., terra semen tepefactum vapore suo diffundit Ci.; occ. ogenj: Hier. idr., lentus carinas ēst (pokončuje) vapor V., tactae vaporibus herbae O., restinctus vapor H.; metaf.: pectus insanum vapor amorque (ἓν διὰ δυοῖν) torret Sen. tr. žar ljubezni. — Star. soobl. vapōs -ōris, m: Acc. ap. Non., Lucr., Q.

vijolic|a [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika das Veilchen (barska Moor-Veilchen, bela Weißes Veilchen, Beraudova Parma-Veilchen, dišeča März-Veilchen, Duft-Veilchen, divja Stiefmütterchen, dolgoostrožna Gesporntes Veilchen, dvocvetna Zweiblütiges Veilchen, gozdna Wald-Veilchen, hribska Hügel-Veilchen, močvirska Sumpf-Veilchen, navadna Wunder-Veilchen, pasja Hunds-Veilchen, pernatolistna Fieder-Veilchen, pirenejska Pyrenäen-Veilchen, Rivinova Rivin's Veilchen, rogata Horn-Veilchen, skalna Sand-Veilchen, srhkodlakava [Rauhes] Raues Veilchen, Zoisova Zoys' Veilchen, jadranska, sinjemodrikasta ➞ → Beraudova)
moder kot vijolica veilchenblau
šopek vijolic der Veilchenstrauß
vonj vijolic der Veilchenduft

vijólica bot violeta f

vonj po vijolici olor m de violeta
šopek vijolic ramillete m de violetas

vínski wine(-); vinic; viny

vínski bratec (figurativno) winebibber, tippler, bibulous person, boon companion, slabšalno wino, soak
vínski cvet spirit(s pl) of wine
vínska čaša wineglass
vínske drože lees pl of wine
vínski duh (vonj) smell of wine
vínski kamen tartar, wine stone
vínska karta wine card
vínski kis vinegar made from wine
vínska kislina acidity of wine
vínska klet wine cellar, wine vault, (pivnica) wine cellar, tavern
list vínske trte vine leaf
vínska trta vine
vínski meh wineskin; (bag)
vínski mošt must
vínska pokušnja wine tasting, wine sampling
vínska pokrajina wine country
vínska stiskalnica winepress
vínski vonj (buket) bouquet

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

vrtnic|a ženski spol (-e …) die Rose; rastlinstvo, botanika die Gartenrose, die Edelrose (čajna die Teerose, damaščanska Damaszener Rose, grmasta Strauchrose, stolistna Provence-Rose, popenjalka Kletterrose); rastlina: der Rosenstock; grm: der Rosenbusch
… vrtnice Rosen-
(cvet die Rosenblüte, vonj der Rosenduft, list das Rosenblatt)
… vrtnic Rosen-
(čas cvetenja die Rosenzeit, die Rosenblüte, razstava die Rosenschau, šopek der Rosenstrauß, žlahtnjenje die Rosenzucht)
greda z vrtnicami das Rosenbeet

vŕtnica botanika rose ženski spol ; (grm) rosier moški spol

divja vrtnica églantine ženski spol, rose sauvage
stolista vrtnica rose à cent feuilles
gojenje vrtnic culture ženski spol des rosiers
gojitelj vrtnic rosiériste moški spol
nasad, vrt vrtnic roseraie ženski spol
vonj vrtnic parfum moški spol (ali odeur ženski spol) des roses

vŕtnica bot rosa f ; (grm) rosal m

divja vrtnica rosa silvestre
stolistna vrtnica rosa de cien hojas
gojitelj (gojenje) vrtnic cultivador m (cultivo m) de rosas
nasad, vrt vrtnic rosaleda f
vonj vrtnic aroma m de las rosas

vsiljív (-a -o) adj.

1. importuno, invadente, indiscreto, petulante:
vsiljiv prosilec un postulante importuno

2. importuno, indiscreto:
vsiljive misli pensieri importuni

3. stridente, stridulo; sgradevole:
vsiljiv vonj odore sgradevole
vsiljive barve colori stridenti
vsiljiv glas voce stridula

zadehteti glagol
literarno (oddajati vonj) ▸ illatozni kezd, illatot kezd árasztani, szagot áraszt
Pomlad, ko zadehtijo šmarnice, se je prevesila v vroče dni. ▸ A tavasz, amikor illatozni kezdett a gyöngyvirág, lassan forró napokba billent át.
Pod večer je prekopana zemlja zadehtela po vlagi. ▸ Estefelé a felásott föld nedvességillatot kezdett árasztani.
Preden jo odpeljete na koktejl, poskrbite, da ji ne boste zadehteli po morskih sedežih ali postanem potu. ▸ Mielőtt elviszi egy koktélra, győződjön meg róla, hogy nem árasztja a hajóülések vagy állott izzadság szagát.

zagáten¹ (-tna -o) adj. pren.

1. difficile, spiacevole:
živeti v zagatnih razmerah vivere in condizioni difficili

2. sgradevole, ripugnante, disgustoso:
zagaten vonj odore sgradevole

3. (zadušljiv) pesante, asfissiante

4. angoscioso, penoso, molesto, minaccioso:
zagatna tišina un silenzio penoso

zaplávati (-am) perf.

1. nuotare, dirigersi a nuoto

2. comparire, calare:
nad travnikom je zaplavala rahla megla sul prato era calata una nebbiolina leggera

3. andare via, volar via

4. diffondersi, spargersi:
vonj po bezgu je zaplaval skozi okno dalla finestra si sparse un profumo di sambuco

5. abbandonarsi, finire:
zaplavati v sanjarjenje abbandonarsi alle fantasticherie
zaplavati v težaven položaj finire nei guai

6. žarg. calare di tono, scadere:
v drugem polčasu so igralci zaplavali nel secondo tempo la squadra calò di tono
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. misli so zaplavale v preteklost i pensieri andarono al passato
oči so zaplavale v daljavo fissava gli occhi lontano
oči so zaplavale v solzah gli occhi si inondarono di lacrime
pogovor je zaplaval v mirnejše vode la discussione si calmò
stvari so zaplavale v stare vode le cose tornarono come prima
zaplavati z rokami po zraku sbracciarsi
pren. zaplavati s tokom, proti toku seguire la corrente, andare contro corrente

zaplúti (-plôvem) perf.

1. navt. partire, prendere il largo:
jadrnica je zaplula z vetrom il veliero partì col vento favorevole

2. dirigersi, volgere la prua (verso):
ladja je zaplula v pristanišče la nave si diresse in porto

3. pren. andarsene, allontanarsi silenziosamente, volare:
ptica je zaplula po zraku un uccello volò nel cielo

4. pren. diffondersi, spargersi:
po jedilnici je zaplul vonj po pečenki per la sala da pranzo si sparse un odorino di arrosto

5. pren. sprofondare, cadere, franare:
zapluti v kaos sprofondare nel caos
zapluti v spanec sprofondare, cadere nel sonno
pren. zapluti v stare vode tornare in una situazione di stasi, di immobilismo

zaznáti (-znám) | zaznávati (-am) perf., imperf.

1. percepire, sentire, avvertire:
zaznati svetlobo, vonj, zvok percepire la luce, l'odore, il suono
na sebi je zaznala radovedne poglede avvertiva di essere oggetto di sguardi incuriositi

2. registrare:
naprava zaznava sevanje l'apparecchio registra la presenza di radiazioni

znoj [ó] moški spol (-a …) medicina der Schweiß
nastajanje znoja die Schweißbildung
oblit z znojem schweißüberströmt
vonj/smrad po znoju der Schweißgeruch

zóprn (-a -o) adj.

1. ripugnante, repellente, disgustoso; antipatico; spiacevole; brutto:
zoprn vonj un odore ripugnante; knjiž. graveolenza
zoprno vreme brutto tempo
zoprn občutek una sensazione spiacevole

2. increscioso, fastidioso, imbarazzante:
zoprn dogodek un fatto increscioso
zoprna zadeva una faccenda imbarazzante

3. antipatico, urtante, scostante:
zoprn sopotnik un compagno di viaggio antipatico

žáltav rancid; rank; spoilt

postati žáltav to turn (ali to grow, to go) rancid
žáltavo maslo rancid butter
imeti žáltav vonj, duh to have a rancid smell

žveplén sulphuric; sulphurous, sulphureous; sulphur

žvepléni cvet flowers pl of sulphur
žvepléne barve of a sulphurous colour, of the colour of sulphur
žvepléna kislina sulphuric acid
žvepléno mleko milk of sulphur
žveplén izvir, vrelec sulphur spring
žvepléna ruda sulphur ore
žveplén rudnik sulphur mine
žvepléna spojina sulphur compound
sol žvepléne kisline sulphate, ZDA sulfate
žvepléna kopel sulphur bath
žvepléno barvilo (barva) sulphur dye (colour)
žveplén vonj smell of sulphur (ali arhaično brimstone), sulphurous odour
žvepléno rumen sulphur yellow
tovarna žvepléne kisline sulphuric acid plant