beam1 [bi:m] samostalnik
bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja
to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
beam headlight žaromet
a beam in one's eye velika napaka
on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
beam sea bočni val
beam wind bočni veter
Zadetki iskanja
- beber (iz)piti, mnogo piti, popivati; vsesati; hitro se naučiti
beber los pensamientos a alg. komu v očeh nekaj brati
beber los sesos a alg. očarati, zase pridobiti
beber los vientos, beber los aires kot veter hitro teči
beber los vientos (por) do ušes zaljubljen biti (v)
beber en un vaso piti iz kozarca
beber a la salud de alg. komu na zdravje piti
al beber pri pitju
beberse (iz)piti
beberse las lágrimas pogoltniti solze (svojo bol) - besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikšef besni ▸ a főnök dühöngnavijač besni ▸ a szurkoló tombolbesneti od jeze ▸ dühöng a méregtőlnemočno besneti ▸ tehetetlenül dühöngtiho besneti ▸ csendesen dühöngbesneti in preklinjati ▸ dühöng és káromkodikbesneti in noreti ▸ dühöng és őrjöngbesneti in kričati ▸ dühöng és ordítozikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."
2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolorkan besni ▸ tombol az orkánvihar besni ▸ tombol a viharneurje besni ▸ tombol a zivatarpožar besni ▸ tombol a tűzveter besni ▸ tombol a szélvojna besni ▸ tombol a háborúbitka besni ▸ tombol a csataPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét. - bičati glagol
1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsolbičati se po hrbtu ▸ korbácsolja a hátátbičati s pasom ▸ szíjjal korbácsolbičati se z bičem ▸ ostorral korbácsolbičati se z vrvmi ▸ kötéllel korbácsolbičati do krvi ▸ véresre korbácsolbičati do smrti ▸ halálra korbácsolbičati se do smrti ▸ halálra korbácsolja magátRazgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.
2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsolorkan biča ▸ lesújt az orkánburja biča ▸ lesújt a bóraveter biča ▸ lecsap a szélvihar biča ▸ vihar dühöngnaliv biča ▸ lecsap a zápordež biča ▸ lecsap az esőnevihta biča ▸ dühöng a vihar, dühöng az égiháborúbičati obalo ▸ korbácsolja a partotbičati obraz ▸ csapkodja az arcátbičati po obrazu ▸ az arcába csapbičati v obraz ▸ az arcába csapneusmiljeno bičati ▸ könyörtelenül korbácsoljanenehno bičati ▸ megállás nélkül korbácsoljaPeščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.
3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsoljabičati grehe ▸ korbácsolja a bűnöketbičati napake ▸ korbácsolja a hibákatostro bičati ▸ élesen korbácsoljajavno bičati ▸ nyilvánosan korbácsoljaUmrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát. - bitter1 [bítə] pridevnik (bitterly prislov)
grenek, gorjup, trpek; močen (veter); bridek, zagrenjen ogorčen, žalosten
bitter draught grenka pijača, figurativno neprijetna zadeva
to the bitter end do skrajnosti, do smrti
bitter beer svetlo pivo
botanika bitter oak cer
bitter quarrel hud prepir
bitter enemy smrtni sovražnik
bitter blast strupeno mrzel veter - Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika
- blow*5 [blou]
1. prehodni glagol
pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
sleng oslepariti
ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
sleng izdati
pogovorno poveličevati
2. neprehodni glagol
pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se
sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
to blow great guns močno pihati
to blow air into z zrakom napihniti
to blow a cloud kaditi pipo
to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
it is blowing veter piha
blow it! presneto, vraga
to blow a kiss poslati poljubček
to blow one's nose usekniti se
to blow the bellows gnati mehove
it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
to blow a whistle zapiskati na piščalko - bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
bočna ploskev superficie laterale
bočni veter vento di traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kor. bočni korak passo laterale
navt. bočna luč luce laterale
voj. bočni ogenj fuoco di fianco
navt. bočna lestev barcarizzo
bočna plovba bordata
hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
aer., avt. bočni zdrs dérapage
bočno zadetje speronamento
šport. bočno plavanje over - bočn|i [ó] (-a, -o) seitlich; Seiten- ( živalstvo, zoologijaorgan das Seitenorgan, položaj die Seitenlage, veter Seitenwind, šiv Seitennaht, morena Seitenmoräne, plavanje das Seitenschwimmen, lega medicina die Seitenlagerung); flankenständig; Flanken- (šiv die Flankennaht, stolp der Flankenturm); Lateral- (poganjek der Lateraltrieb)
pomorstvo bočno odnašanje die Abdrift
bočno vodilo seitliche Führung
bočna plavut pomorstvo der Schlingerkiel/ Kimmkiel
bočna ročica die Runge - bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
nehati se boriti den Kampf aufgeben
|
boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um - boríti se (-ím se) imperf. refl.
1. lottare, combattere, battersi:
boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue
2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
boriti se s spancem lottare col sonno
3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
pren. boriti se s smrtjo agonizzare
pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco - bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)
haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
bout d'oreille ušesna mečica
un bon bout de temps dolgo časa
à bout na koncu, na kraju
ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
bout à bout drugo k drugemu, skupaj
au bout de po preteku, po
au bout de deux ans po dveh letih
tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
avoir vent de bout imeti nasproten veter
arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
être au bout de, à bout de biti pti kraju
être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
manger un bout malce, nekaj (po)jesti
manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
tirer à bout portant streljati čisto od blizu
venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota - breeze3 [bri:z] neprehodni glagol
pihljati, pihati
ameriško prileteti v kaj
to breeze up naraščati (veter) - briti glagol
1. (o dlakah na obrazu) ▸ borotvál, borotválkozikbrivec brije ▸ a borbély borotválbriti se zjutraj ▸ reggel borotválkozikbriti si brado ▸ a szakállát borotváljabriti si brke ▸ a bajuszát borotváljabriti se z brivnikom ▸ villanyborotvával borotválkozikbriti se ▸ borotválkozikSkoraj 97 odstotkov moških se redno brije. ▸ A férfiak 97 százaléka rendszeresen borotválkozik.
2. (o dlakah drugod po telesu) ▸ borotvál, borotválkozikbriti si noge ▸ lábát borotváljabriti si lase ▸ borotválja a fejétbriti si pazduhe ▸ hónalját borotváljabriti se pod pazduho ▸ borotválja a hónaljátZdaj se brijejo ali se skušajo na kak drug način znebiti dlak že najstnice. ▸ A tinédzserlányok most borotválkoznak, vagy máshogy próbálnak megszabadulni a szőrszálaktól.
3. (o vetru) ▸ süvítburja brije ▸ süvít a bóraveter brije ▸ süvít a szélzunaj brije ▸ kint süvít a szélmrzlo brije ▸ dermesztően fúj a szélBilo je mraz in hud veter je bril. ▸ kontrastivno zanimivo Hideg volt, és rettentő szél fújt. - bríti
1. (o vetru) to blow
veter brije there is a keen (ali bitter) wind blowing
veter ostro, mrzlo brije the wind blows hard, cold
veter brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
2. (z britvijo) to shave
gladko bríti to give a clean (ali close) shave
bríti se to shave (oneself)
dati se briti to have a shave, to get shaved, to get a shave
želim se bríti I want a shave
bríti, prosim (pri brivcu) a shave, please
bríti norce iz koga to make fun of someone, to play a trick on someone, to make a fool of someone, to pull someone's leg, ZDA žargon to kid someone - bríti raser, faire la barbe à quelqu'un
dati se briti se faire raser
mraz brije il fait un froid piquant
veter brije il fait un vent glacial
figurativno norce briti faire le bouffon (ali des facéties, le farceur), se livrer à des facéties, dire des balivernes - bríti afeitar; rasurar; hacer la barba
briti se afeitarse, hacerse la barba
briti norce iz koga burlarse de alg
veter brije el viento está cortando (la cara) - bruire* [brɥir] (le nedoločnik in impf.) verbe intransitif šelesteti, šumeti, vršeti; brneti; (para) sikati
le vent bruissait dans les feuilles veter je šumel med listjem - brusco1
A) agg. (m pl. -chi)
1. rezek, rezen:
vino brusco rezno vino
2. rezek, osoren, oster:
con le brusche osorno
3. nepričakovan, nenaden; nagel:
una brusca frenata naglo zaviranje
4. oblačen, viharen; oster:
tempo brusco oblačno vreme
vento brusco oster veter
B) m oster, rezek okus (tudi pren.):
tra il lusco e il brusco v somraku - burja samostalnik
(veter) ▸ bóra [szél]burja piha ▸ fúj a bóraburja divja ▸ tombol a bóraburja poneha ▸ eláll a bóramočna burja ▸ erős bórašibka burja ▸ gyenge bórakraška burja ▸ karsztvidéki bóraprimorska burja ▸ tengermelléki bóramrzla burja ▸ hideg bóraostra burja ▸ metsző bóraledena burja ▸ jeges bóraburja brije ▸ süvít a bóraOb morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. ▸ A tenger mellett erős, a síkságon mérsékelt volt a bóra.
Zunaj brije ostra burja, ki je pregnala galebe z obale. ▸ Az odakint tomboló, csontig hatoló bóra messze űzte a parttól a sirályokat.