Franja

Zadetki iskanja

  • beam1 [bi:m] samostalnik
    bruno, tram, prečnik; gred; prečka; gredelnica; rogovila; rožiček; stropnik; tkalski navoj; največja širina ladje; žarek; smehljaj; radijski signal (za letala); radij delovanja

    to kick (ali strike) the beam biti nepomemben
    to be on one's beam ends biti pred polomom, v stiski, v slabem položaju; navtika ležati na boku (ladja)
    beam headlight žaromet
    a beam in one's eye velika napaka
    on the beam na pravi poti; sleng točen, natančen
    to be off the beam zaiti, zgrešiti pot
    ameriško, vulgarno to be off one's beam znoreti
    beam sea bočni val
    beam wind bočni veter
  • beber (iz)piti, mnogo piti, popivati; vsesati; hitro se naučiti

    beber los pensamientos a alg. komu v očeh nekaj brati
    beber los sesos a alg. očarati, zase pridobiti
    beber los vientos, beber los aires kot veter hitro teči
    beber los vientos (por) do ušes zaljubljen biti (v)
    beber en un vaso piti iz kozarca
    beber a la salud de alg. komu na zdravje piti
    al beber pri pitju
    beberse (iz)piti
    beberse las lágrimas pogoltniti solze (svojo bol)
  • besneti glagol
    1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzik
    šef besni ▸ a főnök dühöng
    navijač besni ▸ a szurkoló tombol
    besneti od jeze ▸ dühöng a méregtől
    nemočno besneti ▸ tehetetlenül dühöng
    tiho besneti ▸ csendesen dühöng
    besneti in preklinjati ▸ dühöng és káromkodik
    besneti in noreti ▸ dühöng és őrjöng
    besneti in kričati ▸ dühöng és ordítozik
    Njen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
    Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

    2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombol
    orkan besni ▸ tombol az orkán
    vihar besni ▸ tombol a vihar
    neurje besni ▸ tombol a zivatar
    požar besni ▸ tombol a tűz
    veter besni ▸ tombol a szél
    vojna besni ▸ tombol a háború
    bitka besni ▸ tombol a csata
    Pozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
    Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.
  • bičati glagol
    1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsol
    bičati se po hrbtu ▸ korbácsolja a hátát
    bičati s pasom ▸ szíjjal korbácsol
    bičati se z bičem ▸ ostorral korbácsol
    bičati se z vrvmi ▸ kötéllel korbácsol
    bičati do krvi ▸ véresre korbácsol
    bičati do smrti ▸ halálra korbácsol
    bičati se do smrti ▸ halálra korbácsolja magát
    Razgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
    Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

    2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsol
    orkan biča ▸ lesújt az orkán
    burja biča ▸ lesújt a bóra
    veter biča ▸ lecsap a szél
    vihar biča ▸ vihar dühöng
    naliv biča ▸ lecsap a zápor
    dež biča ▸ lecsap az eső
    nevihta biča ▸ dühöng a vihar, dühöng az égiháború
    bičati obalo ▸ korbácsolja a partot
    bičati obraz ▸ csapkodja az arcát
    bičati po obrazu ▸ az arcába csap
    bičati v obraz ▸ az arcába csap
    neusmiljeno bičati ▸ könyörtelenül korbácsolja
    nenehno bičati ▸ megállás nélkül korbácsolja
    Peščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
    Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

    3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsolja
    bičati grehe ▸ korbácsolja a bűnöket
    bičati napake ▸ korbácsolja a hibákat
    ostro bičati ▸ élesen korbácsolja
    javno bičati ▸ nyilvánosan korbácsolja
    Umrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.
  • bitter1 [bítə] pridevnik (bitterly prislov)
    grenek, gorjup, trpek; močen (veter); bridek, zagrenjen ogorčen, žalosten

    bitter draught grenka pijača, figurativno neprijetna zadeva
    to the bitter end do skrajnosti, do smrti
    bitter beer svetlo pivo
    botanika bitter oak cer
    bitter quarrel hud prepir
    bitter enemy smrtni sovražnik
    bitter blast strupeno mrzel veter
  • Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika
  • blow*5 [blou]

    1. prehodni glagol
    pihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati
    sleng oslepariti
    ameriško, sleng zapravljati; razmetavati
    sleng izdati
    pogovorno poveličevati

    2. neprehodni glagol
    pihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti se

    sleng I'm blowed! ali je mogoče!, za nič na svetu!
    to blow great guns močno pihati
    to blow air into z zrakom napihniti
    to blow a cloud kaditi pipo
    to blow hot and cotd kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanje
    it is blowing veter piha
    blow it! presneto, vraga
    to blow a kiss poslati poljubček
    to blow one's nose usekniti se
    to blow the bellows gnati mehove
    it's an ill wind that blows nobody good vsaka nesreča h kaki sreči
    he knows which way the wind blows ve, kam pes taco moli
    to puff and blow sopsti, puhati, sopihati
    to blow one's trumpet (ali horn) hvaliti se
    navtika, sleng to blow the gaff zatožiti, izdati koga
    to blow the expense pogostiti koga, plačati račun
    to blow a whistle zapiskati na piščalko
  • bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
    bočna ploskev superficie laterale
    bočni veter vento di traverso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kor. bočni korak passo laterale
    navt. bočna luč luce laterale
    voj. bočni ogenj fuoco di fianco
    navt. bočna lestev barcarizzo
    bočna plovba bordata
    hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
    aer., avt. bočni zdrs dérapage
    bočno zadetje speronamento
    šport. bočno plavanje over
  • bočn|i [ó] (-a, -o) seitlich; Seiten- ( živalstvo, zoologijaorgan das Seitenorgan, položaj die Seitenlage, veter Seitenwind, šiv Seitennaht, morena Seitenmoräne, plavanje das Seitenschwimmen, lega medicina die Seitenlagerung); flankenständig; Flanken- (šiv die Flankennaht, stolp der Flankenturm); Lateral- (poganjek der Lateraltrieb)
    pomorstvo bočno odnašanje die Abdrift
    bočno vodilo seitliche Führung
    bočna plavut pomorstvo der Schlingerkiel/ Kimmkiel
    bočna ročica die Runge
  • bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
    nehati se boriti den Kampf aufgeben
    |
    boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
    boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
    figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
    boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
    s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
    boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
    boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
    boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
    boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um
  • boríti se (-ím se) imperf. refl.

    1. lottare, combattere, battersi:
    boriti se kakor lev lottare da leone, come un leone
    boriti se na življenje in smrt combattere fino all'ultimo sangue

    2. (prizadevati si za kaj) battersi, lottare:
    boriti se za prvo mesto battersi per il primo posto
    boriti se s spancem lottare col sonno

    3. pren. (težko hoditi skozi kaj) avanzare, procedere faticosamente:
    boriti se skozi zamete procedere faticosamente nella neve
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. krepko se boriti z vinom sbevazzare, trincare
    pren. boriti se s smrtjo agonizzare
    pren. boriti se z jezikom parlucchiare una lingua
    pren. boriti se z mlini na veter combattere contro i mulini a vento
    boriti se z ramo ob rami combattere insieme, fianco a fianco
  • bout [bu] masculin kraj, konec; kos; kapica (čevlja); ustnik (cigarete); (prsna) bradavica; marine konec vrvi; marine ladijski nos; ogorek (cigare)

    haut, bas bout de table gornji, spodnji kraj, konec mize
    bout du doigt, du nez konica prsta, nosu
    un bout de papier, de lettre kos papirja, kratko pisemce
    bout filtrant ustnik s filtrom (pri cigareti)
    bout d'homme, de chou pritlikavec, majhen otrok
    bout d'oreille ušesna mečica
    un bon bout de temps dolgo časa
    à bout na koncu, na kraju
    ma patience est à bout moje potrpežljivosti je konec
    bout à bout drugo k drugemu, skupaj
    au bout de po preteku, po
    au bout de deux ans po dveh letih
    tout au bout čisto na koncu, na skrajnem koncu
    à bout portant iz neposredne bližine, čisto od blizu
    à tout bout de champ pri vsaki priložnosti
    au bout du compte konec koncev, končno, navsezadnje
    d'un bout à l'autre, de bout en bout od začetka do konca, od vrha do tal, skoz in skoz, od enega konca do drugega
    aller jusqu'au bout iti do kraja, seči po skrajnih sredstvih, po skrajnostih
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des ongles biti zelo duhovit
    avoir le mot sur le bout de la langue, des lèvres imeti besedo na jeziku
    avoir vent de bout imeti nasproten veter
    arriver au bout de ses peines priti na kraj svojih težav
    brûler la chandelle par les deux bouts zapraviti vse svoje imetje
    en connaître un bout (familier) biti zelo kompetenten
    être au bout de, à bout de biti pti kraju
    être à bout de ses forces biti na koncu svojih moči
    être au bout de son rouleau biti izčrpan, porabljen; že prinesti vse svoje argumente v diskusijo
    ce n'est pas le bout du monde que d'apprendre cette leçon to vendar ni tako težko naučiti se to lekcijo
    faire un bout de conduite à quelqu'un koga spremiti kos poti
    faire un bout de lecture nekoliko, malo čitati
    joindre les deux bouts shajati s svojim denarjem
    jouer un bout de rôle (figuré) drugo violino igrati
    manger un bout malce, nekaj (po)jesti
    manger du bout des dents brez teka, nerad jesti, siliti se pri jedi
    mener quelqu'un par le bout du nez koga za nos voditi
    mettre les bouts (populaire) oditi, odkuriti jo
    mettre bout à bout stakniti skupaj, spojiti
    montrer le bout de l'oreille odkriti svoje namere
    prendre quelque chose par (le) bon bout nečesa se pri pravem koncu lotiti, začeti
    pousser quelqu'un à bout razjeziti koga, spraviti ga ob potrpljenje
    ne pas remuer le bout du petit doigt z mezincem ne migniti
    répondre du bout des lèvres zviška, prezirljivo odgovoriti
    c'est resté au bout de ma plume pri pisanju sem pozabil na to
    rire du bout des dents prisiljeno se smejati
    on ne sait par quel bout le prendre človek ne ve, kako bi mu prišel do živega, kako bi se ga lotil
    savoir quelque chose sur le bout du doigt izvrstno nekaj znati, razumeti, na pamet znati
    tenir le bon bout biti v dobrem položaju, na boljšem, imeti prednost
    tirer à bout portant streljati čisto od blizu
    venir à bout de quelque chose opraviti s čim, izvesti, izpeljati kaj
    venir à bout d'un adversaire premagati nasprotnika
    il n'en verra pas le bout ne bo doživel konca; tega ne bo dokončal
    voir les choses par le petit bout de la lorgnette videti stvari iz malega zornega kota
  • breeze3 [bri:z] neprehodni glagol
    pihljati, pihati
    ameriško prileteti v kaj

    to breeze up naraščati (veter)
  • briti glagol
    1. (o dlakah na obrazu) ▸ borotvál, borotválkozik
    brivec brije ▸ a borbély borotvál
    briti se zjutraj ▸ reggel borotválkozik
    briti si brado ▸ a szakállát borotválja
    briti si brke ▸ a bajuszát borotválja
    briti se z brivnikom ▸ villanyborotvával borotválkozik
    briti se ▸ borotválkozik
    Skoraj 97 odstotkov moških se redno brije. ▸ A férfiak 97 százaléka rendszeresen borotválkozik.

    2. (o dlakah drugod po telesu) ▸ borotvál, borotválkozik
    briti si noge ▸ lábát borotválja
    briti si lase ▸ borotválja a fejét
    briti si pazduhe ▸ hónalját borotválja
    briti se pod pazduho ▸ borotválja a hónalját
    Zdaj se brijejo ali se skušajo na kak drug način znebiti dlak že najstnice. ▸ A tinédzserlányok most borotválkoznak, vagy máshogy próbálnak megszabadulni a szőrszálaktól.

    3. (o vetru) ▸ süvít
    burja brije ▸ süvít a bóra
    veter brije ▸ süvít a szél
    zunaj brije ▸ kint süvít a szél
    mrzlo brije ▸ dermesztően fúj a szél
    Bilo je mraz in hud veter je bril.kontrastivno zanimivo Hideg volt, és rettentő szél fújt.
  • bríti

    1. (o vetru) to blow

    veter brije there is a keen (ali bitter) wind blowing
    veter ostro, mrzlo brije the wind blows hard, cold
    veter brije čez planjavo the wind sweeps over the plain

    2. (z britvijo) to shave

    gladko bríti to give a clean (ali close) shave
    bríti se to shave (oneself)
    dati se briti to have a shave, to get shaved, to get a shave
    želim se bríti I want a shave
    bríti, prosim (pri brivcu) a shave, please
    bríti norce iz koga to make fun of someone, to play a trick on someone, to make a fool of someone, to pull someone's leg, ZDA žargon to kid someone
  • bríti raser, faire la barbe à quelqu'un

    dati se briti se faire raser
    mraz brije il fait un froid piquant
    veter brije il fait un vent glacial
    figurativno norce briti faire le bouffon (ali des facéties, le farceur), se livrer à des facéties, dire des balivernes
  • bríti afeitar; rasurar; hacer la barba

    briti se afeitarse, hacerse la barba
    briti norce iz koga burlarse de alg
    veter brije el viento está cortando (la cara)
  • bruire* [brɥir] (le nedoločnik in impf.) verbe intransitif šelesteti, šumeti, vršeti; brneti; (para) sikati

    le vent bruissait dans les feuilles veter je šumel med listjem
  • brusco1

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. rezek, rezen:
    vino brusco rezno vino

    2. rezek, osoren, oster:
    con le brusche osorno

    3. nepričakovan, nenaden; nagel:
    una brusca frenata naglo zaviranje

    4. oblačen, viharen; oster:
    tempo brusco oblačno vreme
    vento brusco oster veter

    B) m oster, rezek okus (tudi pren.):
    tra il lusco e il brusco v somraku
  • burja samostalnik
    (veter) ▸ bóra [szél]
    burja piha ▸ fúj a bóra
    burja divja ▸ tombol a bóra
    burja poneha ▸ eláll a bóra
    močna burja ▸ erős bóra
    šibka burja ▸ gyenge bóra
    kraška burja ▸ karsztvidéki bóra
    primorska burja ▸ tengermelléki bóra
    mrzla burja ▸ hideg bóra
    ostra burja ▸ metsző bóra
    ledena burja ▸ jeges bóra
    burja brije ▸ süvít a bóra
    Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. ▸ A tenger mellett erős, a síkságon mérsékelt volt a bóra.
    Zunaj brije ostra burja, ki je pregnala galebe z obale. ▸ Az odakint tomboló, csontig hatoló bóra messze űzte a parttól a sirályokat.