Franja

vezav|a¹ ženski spol (-e …) knjižna: der Bucheinband, der Einband (pergamentna Pergamenteinband, platnena Leineneinband, razkošna/luksuzna Prachteinband, usnjena/v usnje Ledereinband, originalna/prvotna Originaleinband)
stroj za vezavo revij der Sammelhefter

vezáva binding

polvezáva half-binding
mehka vezáva limp binding
vezáva v karton pasteboard binding
vezáva v platno (v usnje) binding in cloth (in leather)

vzórčast (-a -o) adj. tekst. a disegni, a quadratini, a fiorami; operato; damascato:
vzorčasta tkanina tessuto a disegni, a fiorami
vzorčasti žamet soprarizzo
vzorčasta svila seta damascata
vzorčasto usnje cuoio operato

zaštekati glagol
1. neformalno (razumeti; dojeti) ▸ veszi a lapot, pedz, megfejt
Pomembno je, da zaštekaš, kaj je bolj pomembno in pametno. ▸ Fontos, hogy vedd a lapot, hogy mi fontosabb és mi racionálisabb.
Zaštekaš, zakaj je črno usnje preživelo obe vojni, vse glasbene trende in vse modne zapovedi? ▸ Pedzed már, a fekete bőr miért élt túl két háborút, minden zenei trendet és minden divatirányzatot?
Japonci so zaštekali princip delovanja Hollywooda. ▸ A japánok megfejtették Hollywood működési elvét.

2. neformalno (o naklonjenosti) ▸ bír, csíp, bejön
Ko sem bil mulc, je bila edina muzika, ki sem jo zaštekal, narodno zabavna. ▸ Kölyökkoromban az egyetlen zene, ami bejött, az a szórakoztatózene volt.

3. neformalno (prenehati delovati; imeti težave) ▸ bekrepál, bedöglik, befuccsol
Po popoldanskem počitku mu je koleno tako 'zaštekalo', da sploh ni mogel več stopiti na nogo. ▸ A délutáni pihenőt követően a térdem annyira bekrepált, hogy egyáltalán nem tudtam rálépni a lábamra.
Kljub temu, da je v finalni poskusni seriji puška dvakrat zaštekala, je nato na srečo delovala brezhibno. ▸ Annak ellenére, hogy a döntő próbasorozatában a puska kétszer is bekrepált, ezt követően szerencsére hibátlanul működött.
Tako se je pač zgodilo, da mi je zaštekalo pri denarju in ker nisem punca, ki joka, ampak vzame stvari v svoje roke, sem ugriznila v dobro ponudbo. ▸ Ezért tehát úgy alakult, hogy befuccsoltam a pénzzel, és mivel nem vagyok sírós kislány, hanem a saját kezembe veszem a dolgokat, ráharaptam a jó ajánlatra.

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

βοῦς, ὁ, ἡ [Et. iz βωυς (g^wōw, g^wow-), lat. bōs (= umbr.-samn. obl., lat. bi bilo: vōs), slov. govedo, nem. Kuh (got. kôs). – dor. βῶς, gen. βοός, dat. βοΐ, acc. βοῦν, ep. βῶν, pl. βόες, βοῶν, βουσί, βόεσσι, acc. βοῦς, poet. βόας, dor. βῶς]. 1. govedo, vol, bik, krava. 2. goveja koža, usnje, ščit iz goveje kože.

δασύς, εῖα, ύ [Et. iz δατύς, to iz dn̥tus, lat. densus iz dent (+ so- ali to-)] 1. gost, gosto zarastel, gosto zaseden. 2. kosmat, kocinast, βοῦς goveje usnje. 3. gostolisten, gostolesen, gozdnat.

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

ῥῑνόν, τό ῥῑνός, ὁ ep. [Et. iz wrī-no-s] 1. koža na človeškem telesu. 2. odrta koža, usnje. 3. ščit iz volovske kože βοῶν.

σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.

идти iti; odhajati; prihajati;
искусство идёт по реалистическому пути umetnost se razvija v realistični smeri;
хорошо и. по всем предметам uspevati v vseh predmetih;
от земли идёт пар iz zemlje se vzdiguje para;
кровь идёт kri teče;
идут слухи širijo se glasovi, govorijo;
всю дорогу шли леса ob vsej cesti so gozdovi;
дорога шла к реке pot je držala k reki;
день всё идёт še vedno je dan;
и. на уступки privoliti v kaj;
кожа идёт на обувь usnje se rabi za obutev;
и. на смену кому zamenjati koga;
куда ни шло prav, naj bo;
дело идёт о том gre za to;
и. на вёслах veslati;
и. под парусами jadrati;
и. на пари staviti;
идёт gre, dobro je;
дождь идёт dežuje;
речь идёт о pogovor se suče okoli;
что идёт в театре? kaj igrajo v gledališču?;
мне идёт двадцатый год sem V dvajsetem letu;
голове идёт кругом ne vem, kje mi glava stoji;
платье это вам идёт ta obleka vam pristaja;
и. замуж за кого omožiti se;
и. по батюшке vreči se po očetu

кожимит m =
имитация кожи umetno usnje

подошвенный za podplate;
подошвеная кожа usnje za podplate