Franja

Ἔρεβος, ἔρεβος ους, τό ep. [gen. Ἐρέβευς in Ἐρέβεσφιν] ep. in poet. tmina, tema, mračni spodnji svet, temno podzemlje, bivališče mrtvih, ὕφαλον temna morska globina; Ἔρεβόσδε v podzemlje.

ζέφυρος, ὁ [Et. od ζόφος tema (= večerna stran)] zefir, zahodni veter, zahodnik; pers. bog tega vetra.

ζόφος, ὁ ep. 1. tema, tmina, mrak. 2. a) mračni podzemski svet; b) zapad.

κατα-λαμβάνω [fut. καταλήψομαι, aor. κατέλαβον, pf. κατείληφα, pass. pf. κατείλημμαι, aor. κατελήφθην, ion. fut. καταλάμψομαι, pf. καταλελάβηκα, pass. pf. καταλέλαμμαι, aor. κατελάμφθην] I. act. 1. zgrabim νῶτα, primem, zasedem ἀκρόπολιν, πάντα φυλακαῖς, osvojim, utaborim se στρατόπεδον, dobim, prevzamem (vrhovno poveljništvo v svoje roke) τὰ πράγματα. 2. a) dosežem, zadenem, doidem, ujamem; b) zalotim, zasačim, najdem τινὰ λελυμένον, περιπατοῦντα, ἐπ' αὐτοφώρῳ; μάχην pridem o pravem času k bitki; c) o dogodkih, sreči, nesreči in drugih nezgodah: zgrabi, zadene me kaj, σκοτία με tema me objame, συμφορά, νοῦσος, κίνδυνος, πάθος με καταλαμβάνει zadene, zaloti me nesreča, bolezen, nevarnost, trpljenje, κατειλημμένος εἰμὶ ἐν ἀνάγκαις zabredel sem v stiske in nadloge; pos. intr. pripetim se, dogodim se, nastanem, κατὰ τὴν καταλαβοῦσαν συμφορήν zaradi nesreče, ki jih je zadela, τὰ καταλαβόντα dogodki, nastala nesreča, πόλεμος καταλαμβάνει vojska nastane; pogosto impers. καταλαμβάνει με = συμβαίνει μοί, κατέλαβέ με στρατεύεσθαι slučajno sem šel na vojno, ἕνα κατέλαβε ἀποθανεῖν primerilo se je, da je eden umrl; καταλελάβηκε ἐμέ τοῦτο ἐς ὑμέας ἐκφῆναι čutil sem se prisiljenega, vam to povedati; d) duševno: zgrabim, umevam, razumem NT, spoznam τὶ διά τινος. 3. krepko držim, zadržujem, oviram δύναμιν, πῦρ, διαφοράς poravnam spore ali nasprotja, ἐρίζοντας pomirim, ὁ θάνατος καταλαμφθεὶς ἐσιγήθη vest o umoru se je potlačila in prikrila, ἐμαυτόν krotim, brzdam se, τινὰ ὅρκοις vežem s prisego, σπονδαὶ κατειλημμέναι potrjena zaveza; τὰ ἐν τῷ στρατοπέδῳ ἔτι βεβαιότερον κατέλαβον razmere v vojni (= oligarhijo) so še bolj utrdili. II. med. 1. osvojim si kaj, bavim se poprej s čim, poprej pripovedujem. 2. vem, vidim, spoznam NT.

κνέφας, αος, ους, τό ep. [dat. κνέφᾳ] tema, mrak, po-, somrak, jutranji svit.

μάλα adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶλλον pred vsem, vsekakor, na vsak način, po vsaki ceni, ἐπὶ μᾶλλον bolj in bolj, vedno bolj. 2. a) marveč, μᾶλλον δέ ali marveč, ali pravzaprav; b) pri comp. še, daleko, mnogo, μᾶλλον ἆσσον vedno bliže in bliže; c) = ἄγαν: preveč, precej θερμαίνεσθαι. 3. οὐ μᾶλλον … ἢ (οὐ) ravno tako … kakor, οὐδὲν μᾶλλον nič manj, prav tako, malo, istotako kakor, pri vsem tem, vendar, vkljub temu ne. III. sup. μάλιστα najbolj, največ, zlasti, posebno, najprej; a) v odgovorih: kajpada, seveda, gotovo; b) v vprašanjih: τί μάλιστα kaj, kako, zakaj (vendar) neki? ὅτι δὴ τί μάλιστα zakaj (pač) neki?; c) pri števnikih: približno, do ἥμισυ μάλιστα, μάλιστα κῇ k večjemu, nekako, blizu, okoli; d) ὡς εἶχον μάλιστα kolikor so največ mogli, ποὺ μάλιστα nekako najbolj, τὰ μάλιστα v največji meri, prav mnogo, premnogo, ἐν τοῖς μάλιστα najbolj, prav posebno, ὡς μάλιστα, ὡς οἷόν τε μάλιστα (čim) kar najbolje; δόκιμος ὅμοια τῷ μάλιστα sloveč kakor malokdo.

νεφέλη, ἡ (gl. νέφος) oblak, megla, tema, mrak.

νύξ, νυκτός, ἡ [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, νυκτός, ἐν, ἐπὶ νυκτί ponoči, τῆς νυκτός v (določeni) noči, (διὰ) νύκτα celo noč, εἰς (τὴν) νύκτα ko se napravi noč, ὑπὸ νύκτα proti noči, pozno zvečer; πόρρω τῶν νυκτῶν pozno ponoči, μέσαι νύκτες polnoč, περὶ μέσας νύκτας o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Νύξ boginja noči.

ὄρφνη, ἡ poet. tema, mrak.

σκιά, ἡ, ion. σκιή [Et. iz σκιjᾱ, kor. sk'i, slov. sen-ca, sijati, siniti, nem. scheinen (got. skeinan)] 1. senca, tema. 2. sence, breztelesne podobe umrlih, duše umrlih. 3. pren. videz, ničevnost: praznota, malenkost.

σκοτεινός 3, σκοταῖος 3 in 2 σκότιος 3 (σκότος) 1. temen, mračen, v temi, v mraku κατέβαινον σκοταῖοι, τὸ σκοτεινόν tema. 2. a) skrivaj γείνατο; b) slep; c) neumeven, nerazumljiv.

σκοτία, ἡ tema, mrak, σκοτία γίγνεται zmrači se, stemni se.

σκότος, ὁ σκότος, ους, τό [Et. nem. Schatten, (stvn. scato, got. skadus)] 1. tema, mrak, ὑπὸ σκότου κατέχω τι skrivam kaj a) noč; b) slepota; c) podzemlje; d) tema smrti; e) nezavest, omotica, omedlevica. 2. pren. a) zaslepljenost, zmedenost; b) skrivnost, skrivališče, nejasnost.

σκοτόω (σκότος) o-, zatemnim, pomračim; pass. stemnim se NT, σκοτοῦμαι tema se mi dela pred očmi.

τῦφος, ὁ dim, hlap, tema; domišljavost, nadutost.

ὑπόθεσις, εως, ἡ (ὑπο-τίθημι) 1. podlaga; a) temelj, osnova, πολιτείας osnova javnega življenja, politika, politični oziri; b) načelo, vodilna misel, princip, ideja; c) tvarina (snov) razprave, glavna misel (vsebina) govora; d) predmet posvetovanja, predlog, nasvet, tema; e) načrt, obrazec, vzorec, model, ὑπόθεσις γραφική snov za opis. 2. domneva, podmena (hipoteza), pogoj, povod, pretveza, vzrok; namera, naklep, načrt, πρὸς ὑπόθεσιν τῆς πατρίδος πράττω oziram se pri svojem delovanju na korist domovine.

χέω [Et. kor. g'heu, liti; lat. fundo, fūdi (iz g'heu-d-), nem. gießen (got. giutan, stvn. giozan). – Obl. fut. χέω, aor. ἔχεα, pf. κέχυκα, pass. pf. κέχυμαι, aor. ἐχύθην, fut. χυθήσομαι, adi. verb. χυτός, med. fut. χέομαι, aor. ἐχεάμην; ep. impf. χέον, fut. χεύω, aor. ἔχευα, χεῦα, cj. 1 pl. χεύομεν, imp. χεῦον, inf. χεῦαι, pt. χεύας, plpf. pass. 3 sg. κέχυτο, aor. med. (ἐ) χευάμην, cj. 3 sg. χεύεται, kor. aor. (ἐ) χύμην, 3 sg. χύτο, pt. χύμενος, ion. pf. 3 pl. κεχύαται]. I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam ὕδωρ, οἶνον; o Zevsu: ὕδωρ pustim, da dežuje, pošljem dež; χιόνα pustim, da sneži; χέει sneg pada, sneži; δάκρυα prelivam solze; b) o suhih stvareh: α.) sipljem, sujem, po-, nasipljem, stresam (na tla) φύλλα, ἄλφιτα, δούρατα mečem, τύμβον, σῆμα nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; β.) pustim, da pade ἡνία, καλάμην pokosim; γ.) pustim, da se razlega, pojem μέλος, φωνήν, λειρά nežno pojem; δ.) pustim, da visi, pobešam δένδρεα καρπόν; ε.) razprostiram, razgrnem, razširim ἀνέμους, ἀχλὺν κατ' ὀφθαλμῶν, ὕπνον. 2. med. izlivam svoje (od sebe), (iz)sipljem sebi κόνιν, τινί komu, κατά τινα na koga, εἴς τι kam, πρός τινα proti komu obrnjen, χοάς izlivam pitne daritve komu na čast, βέλεα streljam, πήχεε ἀμφί τινα ovijem roke okoli koga, objamem. II. intr. (med. pass.) 1. iz-, razlivam se, tečem, razprostiram se črez kaj, širim se, razpršim se, χυθέντος πάγου kadar je led zemljo pokrival, φρίξ ἐπὶ πόντον ἐχεύατο se je razlilo črez morje, ἀὴρ πάλιν χύτο megla se je razpršila (je izginila), ἀχλὺς κατ' ὀφθαλμῶν tema se je razgrnila črez oči, νόσος κέχυται bolezen se je razširila po celem telesu. 2. sem nasut (nakopičen), ležim (zbiram se) v trumah, stekam se (o ljudeh); κέχυντο ἀθρόοι ležali so drug na drugem (v kupih), ἀμφί τινι zbiram se okrog koga, objemam ga ἀμφ' αὐτῷ χυμένη.

выкалывать, выколоть mikati, iztakniti, izbosti;
темно хоть глаз выколи tema je kakor v rogu

египетский egiptovski;
тьма египетская egiptovska tema;
египетсккая работа težko delo

застилать, застлать/застелить pokrivati, pokriti, pregrinjati, pregrniti, zagrniti;
з. пол ковром pogrniti tla s preprogo;
з. мостовую tlakovati;
з. зрение skaliti pogled;
застилает глаза tema se mi dela pred očmi