Franja

sprint [sprint] masculin, anglais tek na kratke proge; hitrejši konec teka, spurt; sprint

battre son adversaire au sprint premagati nasprotnika v končnem sprintu
se faire battre au sprint biti premagan v sprintu
piquer un sprint (familier) sprintati, pognati se v hitrejši tek, sprintati

sprȉnt m (angl.) šport. sprint, tek na kratke proge

sprinter¹ [sprintɛr] masculin, anglais specialist za tek na kratke proge; dober tekačv sprintu, v končnem delu teka

sprinter² [sprinte] verbe intransitif sprintati, spurtati, pognati se v hitrejši tek; teči na kratke proge

Standgas, das, Technik plin za prosti tek motorja

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

steeple-chase, steeple [stipəlšɛz, stipl] masculin, anglais, sport konjske dirke, dirke in tek čez naravne in umetne zapreke

steeplechasing [stí:plčeisiŋ] samostalnik
šport tek ali dirka z zaprekami

stomachic [stəmǽkik]

1. pridevnik (stomachically prislov)
želodčen; pospešujoč, zbujajoč tek

2. samostalnik
lek za želodec

Straßenlauf, der, Sport tek po ulicah

tíkov (-a -o) adj. bot. di tek

track¹ [træk] samostalnik
sled (voza), kolotečina, kolesnica
navtika vodni razor (za ladjo)
navtika običajna pot, ruta; steza, pot, utrta pot
lov sled
šport steza, proga, tekališče, dirkališče; tek na dolge proge
železnica tir, tračnice, proga; širina tira
tehnično gosenica (traktorja, tanka); sled noge, stopala (zlasti ptic)

track-and-field sports lahka atletika
on track ekonomija na poti
on the track of na sledu
in one's tracks v kolotečini, na mestu
the beaten track utrta, shojena pot; figurativno običajni postopek, rutina
cinder track atletska steza, tekališče, tekmovalilče, dirkališče
off the tracks iztirjen, iz kolesnic, na krivi poti, na napačni sledi
a single (a double) track enotirna (dvotirna) proga
to be off the tracks iztiriti se, iti s prave poti; izgubiti sled; oddaljiti se od predmeta
to be on s.o.'s track biti komu na sledi
(clear the) track! (napravite prosto) pot! prostor!
to cover up one's tracks zabrisati svojo sled
to follow the beaten track iti po utrti, shojeni poti
he follows my tracks on gre po mojih stopinjah, se zgleduje po meni
to keep track of new publications tekoče zasledovati nove publikacije
to leave the beaten track kreniti po novi poti
to lose track of izgubiti sled, izgubiti iz vida
to make tracks sleng pobrisati jo, popihati jo, zbežati
to make tracks for s.o. sleng vneto koga zasledovati
to throw off the track iztiriti (kaj); zmešati sled

trāductiō -ōnis, f (trādūcere)

1. prevoz, prevažanje; od tod metaf.
a) prestava, prestavitev, premestitev iz patricijskega v plebejski stan: traductio hominis ad plebem Ci.
b) preimenovanje, metonimíja: ne illa quidem traductio atque immutatio in verbo quandam fabricationem habet Ci. (De orat. 3, 167).
c) neprestan tek (potek, red, razvoj) časa: non enim illa, quae futura sunt, subito exsistunt, sed est quasi rudentis explicatio sic traductio temporis nihil novi efficientis et primum quidque replicantis Ci. (De divin. 1, 127).
d) ponovitev, ponavljanje kake besede kot ret. figura: Corn.

2. vodenje mimo česa, „mimovedba“: captorum Aus.; metaf. izpostavljanje posmehu (zasmehu, zasmehovanju), postavljanje v sramoto, zasmeh, posmeh, zasramba, posmehovanje, zasmehovanje, zasramovanje: Sen. ph., Vulg.

traversata f

1. prečkanje; prehod; pot, potovanje, vožnja čez; prelet; plovba čez:
la traversata dell'Atlantico prelet, plovba čez Atlantik
la traversata di una città vožnja čez mesto
la traversata del deserto pot skozi puščavo; pren. dolgotrajen proces

2. šport tek po; plavanje čez:
la traversata di una città tek po mestu
la traversata della Manica preplavanje Rokavskega preliva

3. alpin. prečkanje

Trimmtrab, der, trimski tek

understeer [ʌ́ndəstiə] samostalnik
tehnično mrtev tek (upravljanja avtomobila)

Verkehrsablauf, der, tek prometa

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.

Volkslauf, der, množični tek

Vollauf, der, (Voll-lauf) Technik polni tek