Franja

foulée [fule] féminin, sport korak; architecture stopnica; pluriel sled (živali)

à grandes foulées z velikimi koraki
allonger la foulée podaljšati, povečati korak
être dans la foulée de quelqu'un biti komu za petami, takoj mu slediti, iti za njim

frente ženski spol čelo; obraz, obličje, sprednja stran

acometer a. de frente lotiti se česa z energijo
arrugar la frente čelo grbančiti, biti slabe volje
lo trae escrito en la frente to se mu takoj vidi na obrazu
hacer frente kljubovati, upirati se
hacer frente a sus compromisos izpolniti svoje obveznosti
frente a frente iz oči v oči
estar frente a frente nasproti si stati
con la frente levantada neprisiljeno, odkrito, predrzno, brezobzirno
de frente od spredaj
seguir de frente naravnost iti
en frente, por frente ravno nasproti

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Fuß, der, (-es, Füße)

1. noga; stopalo, bei Insekten: stopalce, bei Weichtieren: podplat; Maßeinheit: čevelj

2. Technik bei Maschinen: podnožje, vznožje, bei der Nähmaschine: tačka, bei der Strickmaschine: peta; in der Elektronik: temeljnik

3. (Zinsfuß, Münzfuß) stopnja; (Versfuß) stopica

4. beim Berg: vznožje

5. bei Briefen, Seiten: dno zu Fuß peš; Füße bekommen figurativ dobiti noge (izginiti); kalte Füße bekommen prestrašiti se; sich kalte Füße holen ostati praznih rok (brez uspeha); auf dem Fuße (folgen) takoj slediti, biti za petami; auf freiem Fuße na prostosti; auf freien Fuß setzen izpustiti; auf großem Fuß leben živeti na veliki nogi; auf vertrautem Fuß stehen mit biti zaupen z; auf wackligen/schwachen Füßen stehen biti na majavih/šibkih nogah; auf den Füßen sein biti na nogah; sich auf eigene Füße stellen postaviti se na lastne noge; jemandem auf den Fuß/die Füße treten užaliti/prizadeti koga; jemandem auf die Füße helfen postaviti koga na noge, pomagati komu na noge; auf die Füße fallen pasti na noge; mit bloßen Füßen bos, bosonog; mit einem Fuß in... z eno nogo v...; mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen biti realističen, stati na trdnih tleh; jemanden/etwas mit Füßen treten teptati koga/kaj; von Kopf bis Fuß od nog do glave; zu Füßen liegen oboževati, biti vdan; zu Füßen legen darovati, žrtvovati, izročiti; leichten Fußes lahkih nog; jemandem Füße machen napoditi koga

geste [žɛst] masculin kretnja, gibljaj, gesta; pluriel mimika; (familier)

faire un geste storiti plemenito dejanje
faire des (grands) gestes delati kretnje, (močno) gestikulirati
ne pas faire un geste ne se premakniti
(familier) n'avoir qu'un geste à faire pour avoir quelque chose samo roko stegniti in že kaj dobiti
joindre le geste à la parole takoj napraviti, kar smo rekli

giù

A) avv.

1. dol, doli:
scendi subito giù! pridi takoj dol!
venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
mettere giù odložiti:
mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
venire giù ekst. podreti se:
non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
giù da quella sedia! dol s stola!
giù le mani! roke dol!
giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
e giù botte da orbi nato pa so padle batine

4.
in giù navzdol:
è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

5.
da, di giù od spodaj:
il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
da giù in su od spodaj navzgor
di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

6.
su per giù, giù di lì približno, nekako:
ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

B) prep.
giù per po:
se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

go-off [góuɔ:f] samostalnik
začetek, start

at first go-off takoj, neposredno
at one go-off na mah, mahoma

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

gourd, e [gur, d] adjectif odrevenel, trd, premrl (od mraza); agronomie nabrekel, napet (žito)

avoir les doigts, les membres gourds imeti od mraza premrle prste, ude
n'avoir pas les bras gourds ne se obotavljati, biti uren in spreten
n'avoir pas les mains gourdes (figuré) ne se pustiti dolgo prositi, vedno takoj prijeti, seči po, lotiti se

gradus -ūs, m (gradī)

1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.

2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.

3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.

4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.

Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR.

half² [ha:f, hæf] pridevnik
polovičen; površen, nepopoln

at half the price za pol cene, po polovični ceni
to gain half the battle polovico že dobiti, opraviti že pol dela
to have half a mind to na pol se odločiti za kaj
half a loaf is better than no bread boljši vrabec v roki, kot golob na strehi
to see with half an eye takoj sprevideti, videti brez najmanjšega truda
a half share pol deleža
half shot opit
navtika half three tri in pol sežnja

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

hard² [ha:d] prislov
trdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tik

hard at hand; ali hard by čisto zraven
hard on; ali hard after tik za
to be hard hit biti hudo udarjen, prizadet
to be hard pressed; ali to be hard put to it biti v hudi stiski, biti na tesnem
to be hard up biti v denarni stiski
to die hard težko umreti
to drink hard močno piti
hard earned težko zaslužen
to follow hard upon tesno slediti
hard got težko pridobljen
to look hard at nepremično koga gledati, z očmi meriti
hard set v stiski; trmast; negiben
it will go hard with him slabo mu kaže, trda mu prede
to run one hard biti komu za petami
hard upon takoj nato
to try hard zelo se potruditi

hat¹ [hæt] samostalnik
klobuk; kardinalski klobuk
figurativno kardinalstvo

sleng my hat! za vraga!
top hat cilinder
britanska angleščina, sleng a bad hat pokvarjenec
as black as my hat čisto črn
figurativno red hat kardinalstvo
hat in hand hlapčevsko, servilno
high hat domišljav
hats off to him! klobuk dol pred njim!
under one's hat v tajnosti, skrivoma
ameriško at the drop of a hat takoj, zaradi najmanjšega povoda
I'll eat my hat if naj me vrag vzame, če
his hat covers his family čisto sam je, nikogar nima
to hang up one's hat in s.o.'s house obnašati se v tuji hiši po domače, ugnezditi se pri kom
to keep it under one's hat obdržati kaj zase
to pass (ali send) round the hat for pobirati denarne prispevke za
to raise one's hat odkriti se v pozdrav
to receive the hat postati kardinal
to take one's hat off to s.o. klobuk pred kom sneti
to throw one's hat in the ring izzvati koga na boj
to talk through one's hat širokoustiti se, pretiravati
to touch one's hat dotakniti se klobuka v pozdrav

hecho moški spol dejanje, dejstvo, okoliščina; (sporna) zadeva

hecho consumado gotovo dejstvo, fakt
hombre de hecho mož dejanj
el mal hecho zlo dejanje, hudodelstvo, zločin
a hecho takoj, v celem
de hecho dejansko, resnično; samovoljno
de hecho pensado namerno, premišljeno
de hecho y de derecho dejansko in pravno
es un hecho to se ne da nič več spremeniti

heure [œr] féminin ura; trenutek, čas; pluriel čas

heures pluriel d'affluence glavni poslovni čas (v trgovinah)
heure d'arrivée, de départ ura prihoda, odhoda
heure du berger ura zaljubljencev
heures de bureau uradne, poslovne ure
heures de caisse blagajniške ure
heure de clôture policijska ura (za gostilne, itd.)
heure de consultation ordinacija (čas)
heure d'été poletni čas
heure de l'Europe centrale srednjeevropski čas
heure H (militaire) čas X, tajna ura napada ali kake druge akcije
heures d'interdiction čas zapore, prepovedi
heure locale lokalni čas
heures de loisir prosti čas
heures d'ouverture odprto (blagajniška okenca ipd.)
heures de pointe konične ure, »špice« v (cestnem) prometu
heure de réception čas sprejemov
heure du repas čas obeda
heures de service delovne, uradne ure
heure supplémentaire nadura, dodatna ura
heure de travail delovna ura
heure de vol ura letenja
à l'heure o pravem času, natančno ob uri, na uro
à l'heure actuelle sedaj, trenutno
à une heure avancée v pozni uri, pozno ponoči
à cette heure, à l'heure qu'il est sedaj, trenutno, danes
à l'heure dite ob določenem času
à une heure indue ob neprimernem času
à l'heure militaire z vojaško točnostjo
à quelle heure? ob kateri uri? obkorej? kdaj?
à ses heures kadar mu prija, ob njegovem času, občasno
à l'heure sonnante ob udarcu ure
à toute heure, à toutes les heures ob vsaki uri, ob vsakem času
il y a une heure pred eno uro
avant l'heure predčasno, prezgodaj
il est mort avant heure (še) mlad je umrl
d'une heure à l'autre v kratkem, vsak hip, vsako uro, vsak trenutek
d'heure en heure od ure do ure, postopoma
de bonne heure zgodaj, rano
des heures entières, durant des heures cele ure, več ur
par heure vsako uro, na uro
pour l'heure za sedaj, zaenkrat
pour le quart d'heure v hipu, v trenutku
deux heures de suile dve zaporedni uri
sur l'heure takoj, na mestu, v trenutku, v hipu
tout à l'heure takoj, kmalu; ravnokar, pravkar
à tout à l'heure! takoj (zopet) na svidenje!
l'heure est avancée pozna ura je že
c'est, il est l'heure de čas je, da
il est deux heures ura je dve
quelle heure est-il? koliko je ura?
son heure a sonné, est venue njegova zadnja ura je odbila, prišla
la bonne heure pravi trenutek
à la bonne heure! tako je prav!
heure suprême zadnja, smrtna ura
en dernière heure on nous apprend que ... v zadnjih vesteh smo obveščeni, da ...
heure exacte točen čas
grande, petite heure dobro, slabo uro
les huit heures, la journée de huit heures 8-urni delovni dan
quart d'heure de Rabelais trenutek, ko je treba plačati zapitek, neprijeten trenutek
avancer, retarder l'heure pomakniti uro naprej, nazaj
avoir l'heure imeti točen čas
avoir de bons et de mauvais quarts d'heure biti muhast
n'avoir pas une heure à soi niti trenutka časa ne imeti
n'avoir pas une heure de repos nobene mirne minute ne imeti, biti skrajno zaposlen
chercher midi à 14 heures iskati težave, kjer jih ni
convenir d'une heure avec quelqu'un dogovoriti se s kom za uro
demander l'heure à quelqu'un vprašati koga, koliko je ura
être à l'heure biti točen, točno iti (ura)
n'être pas à l'heure ne iti prav (ura)
faire des heures supplémentaires delati nadure
mettre à l'heure naravnati (uro)
prenons heure pour demain določimo uro (sestanka) za jutri
prendre l'heure primerjati uro po

hišnik samostalnik
(vzdrževalec objekta) ▸ házmester, házfelügyelőTakoj sem poklicala našega hišnika, ki je med drugim tudi gasilec. ▸ Azonnal hívtam a házmesterünket, aki többek között tűzoltó is.
Dela kot hišnik v ogromnem podjetju. ▸ kontrastivno zanimivo Gondnokként dolgozik egy nagyvállalatnál.

hold^*3 [hóuld]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, zadržati; omejiti, zadrževati, ovirati, krotiti; zdržati
šport zadržati nasprotnika; zavezati koga za kaj (to)
imeti (npr. sestanek); imeti, posedovati (zemljo, pravice, delnice, službo); imeti koga za kaj (npr. za poštenjaka); proslavljati (praznik); obdržati (smer); prenašati (alkohol)
vojska & figurativno odbraniti, obdržati (položaj)
pravno odločiti, odrediti; pritegniti (pozornost)
ameriško zadostovati (hrana)
ameriško rezervirati, imeti rezervacijo (v hotelu)
ameriško prijeti, obdržati v zaporu

2. neprehodni glagol
držati se, zadržati se, vztrajati (by, to pri, na čem)
veljati, obveljati; obstati, prenehati; dogajati se, biti

hold! počakaj, ustavi se!
to hold the baby proti svoji želji imeti odgovornost
to hold to bail proti jamstvu izpustiti na svobodo
to hold the bag ostati na cedilu, imeti vso odgovornost
to hold a brief for odobravati, strinjati se
to hold one's breath zadržati dih
to hold the boards obdržati se na odru (igra)
to hold cheap ne ceniti
to hold in check imeti koga v šahu, krotiti
to hold in chase zasledovati
to hold a candle to the devil dajati potuho
to hold in contempt prezirati koga
to hold dear ceniti, čislati, ljubiti
to hold fast čvrsto držati, ne izpustiti
to hold the fort obraniti se
to hold a good hand imeti dobre karte
to hold good veljati, obveljati, izkazati se
to hold one's ground (ali one's own) vztrajati, ne popustiti, biti kos
to hold one's horses potrpeti
to hold s.o. (s.th.) in the hollow of one's hand imeti koga (kaj) v pesti
hold hard! počakaj!, stoj!
to hold one's hand vzdržati se česa
to hold one's head high biti zelo ponosen
hold everything! takoj prenehaj!
to hold at nought omalovaževati, ne ceniti
to hold s.o. to his promise (ali word) držati koga za besedo
to hold pace with iti v koraku s kom ali čim
to hold one's peace (ali tongue) molčati, držati jezik za zobmi
to hold still ostati miren
to hold a stock imeti zalogo, imeti na zalogi
to hold the stage biti v središču zanimanja (igralec na odru)
to hold tight čvrsto (se) držati
to hold true veljati, biti res
to hold water prenesti natančen pregled, veljati; biti vodotesen
to hold a wager staviti
to hold watch stražiti
there is no holding him ne da se ga zadržati, nezadržen je
neither to hold nor to bind ki se ga ne da obvladati, neukročen
the rule holds of (ali in) all cases pravilo velja v vsakem primeru
the place holds many memories kraj je poln spominov
to eat as much as one can hold jesti kolikor kdo zmore