Franja

Numīcius 3 Numícij(ev), ime rim. rodu npr.

1. T. Numicius Priscus Tit Numicij Prisk, konzul l. 169 se je odlično bojeval zoper Volske: L.

2. T. Numicius, tr. pl. l. 321 je bil izročen Samnitom zaradi sramotnega miru, sklenjenega pri Kavdiju: Ci.

ob-haerēscō -ere -haesī -haesum (ob in haerēscere) trdno ob (na, v) čem obviseti, obtičati: in medio flumine Lucr., inguinibus alienis obhaesisse Sen. ph., consurgenti ei lacinia obhaesit Suet., aurum stirpibus obhaerescit Ap., alveum obhaesisse ad arborem Aur.; pren.: utrisque pecunia sua obhaesit Sen. ph. je priras(t)la k srcu.

oblik|a ženski spol (-e …) die Form, (oblikovanost) die Ausgestaltung, die Gestalt; (aerodinamična Stromlinienform, besedna Wortform, družbena Gesellschaftsform, edninska Singularform, eksistenčna Existenzform, izrazna Ausdrucksform, kapljasta Tropfenform, krajša Kurzform, kristalna Kristallform, kulturna Zuchtform, Kulturform, mešana Mischform, mladostna Jugendform, množinska Pluralform, Mehrzahlsform, narečna Dialektform, nižinska Tieflandform, normalna Normalform, cveta Blütenform, družine Familienform, države Staatsform, energije Energieform, glave Kopfform, križa Kreuzform, lastnine Eigentumsform, lista Blattform, lobanje Schädelform, naselja Siedlungsform, obale Küstenform, oblaka Wolkenform, obraza Gesichtsform, podjetja Unternehmensform, rasti Wuchsform, sadnega drevja Obstbaumform, strehe Dachform, šole Schulform, ustnic Lippenform, vladavine Regierungsform, zavesti [Bewußtseinsform] Bewusstseinsform, življenja Daseinsform, organizacijska Organisationsform, osebna Personalform, osnovna Grundform, ovalna Eiform, pesemska Gedichtform, pisna Schriftform, plinasta Gasform, podkvasta Hufeisenform, pojavna Erscheinungsform, pozitivna Positivform, pozna Spätform, predhodna Vorform, prehodna Übergangsform, pritlikava Zwergform, prvotna Stammform, reliktna Reliktform, rombasta Rautenform, samorasla agronomija in vrtnarstvo Wildform, srčna Herzform, standardna Standardform, stožčasta Kegelform, stranska Nebenform, trajna Dauerform, umetnostna Kunstform, vmesna Zwischenform, vodilna Leitform, vrtna Gartenform, vzrejna Züchtungsform, življenjska Lebensform)
pravilnost oblike das Ebenmaß
stalnost oblike die Formbeständigkeit
sprememba oblike (deformacija) die Verformung, die Formänderung
… oblike/v obliki … -förmig
(jajčaste eiformig, mandljeve mandelförmig, zvezdaste sternförmig, rozete rosettenförmig, deteljice kleeblattförmig, oblaka wolkenförmig, črke S S-förmig, črke T T-förmig, črke U U-förmig, črke V V-förmig, žleba rinnenförmig), -artig (snopa bündelartig, iztočnic stichwortartig, napada anfallsartig, nalivov schauerartig), in Form von, in -form (dialoga in Dialogform, kroga Kreisform, lista in Blattform, pesmi in Gedichtform, pogovora in Gesprächsform, romana in Romanform, tabele in Tabellenform, tablete in Tablettenform); z zloženko:
oltar v obliki sarkofaga Sarkophagaltar
odprtina v obliki ključavnice das Schlüssellochfenster
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati drugo obliko eine andere Gestalt gewinnen
imeti obliko Gestalt haben, česa -gestalt haben (krogle Kugelgestalt haben)
imeti stalno obliko formbeständig sein
izgubiti obliko aus der Form geraten
vračanje v prejšnjo obliko die Rückverformung

očí yeux moški spol množine

izbuljene (velike) oči yeux exorbités
objokane (nabrekle) oči yeux gros
(figurativno) orlovske oči yeux d'aigle
risje oči yeux de lynx
poševne oči yeux obliques
raznobarvne oči yeux vairons
oči me bolijo j'ai mal aux yeux
iz oči v oči en face, face à face
med štirimi očmi seul à seul (ali en tête à tête) avec quelqu'un
na oči pour la forme
na lastne oči de ses (propres) yeux
na štiri oči entre quatre yeux
pred očmi vseh à la vue de tout le monde, aux yeux de tous, sous (ali devant) les yeux de tous, publiquement
pred mojimi očmi sous mes yeux
v očeh nekoga aux yeux de quelqu'un
zaradi lepih oči (zaswnj) pour les beaux yeux de quelqu'un
z zaprtimi očmi les yeux fermés
to bije v oči (figurativno) cela créve les yeux
gledati smrti v oči affronter la mort
imeti kaj pred očmi avoir quelque chose devant (ali sous) les yeux
imeti koga pred očmi garder quelqu'un à vue
imeti odprte oči (dobro paziti) ouvrir les yeux, avoir l'œil ouvert sur qe
imeti slabe oči avoir la vue faible (ali basse)
imeti zavezane oči (slep biti) avoir un bandeau sur les yeux
iskati koga z očmi chercher quelqu'un des yeux
izbuljiti oči écarquiller les yeux, ouvrir (ali faire) de grands yeux
izgubiti iz oči perdre de vue
metati pesek komu v oči jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un
odpreti komu oči glede česa ouvrir (ali dessiller) les yeux à quelqu'un sur quelque chose
to pade v oči cela saute aux yeux, c'est évident (ali manifeste)
povesiti oči baisser les yeux
požirati z očmi caresser (ali manger, dévorer) des yeux
upreti oči v koga fixer quelqu'un des yeux, lever les yeux sur quelqu'un
ne verjeti svojim očem ne pas en croire ses yeux
vreči oči na jeter les yeux sur
zatisniti oči ob čem fermer les yeux sur quelque chose
ne zatisniti oči (celo noč) ne pas fermer l'œil de la nuit
zavijati oči faire les yeux blanes
pojdi mi izpred oči! va-t-en!

ógelnik (tehnika) équerre ženski spol en fer; comière ženski spol ; (kamen) pierre ženski spol angulaire

zidarski ogelnik équerre de maçon
risalni dvojni ogelnik équerre en T

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

on [ɔ̃] pronom

on dit (ljudje) pravijo
on sonne, on frappe nekdo zvoni, trka
ici on parle français tukaj se govori francosko
le qu'en dira-t-on javno mnenje

optik samostalnik
1. (strokovnjak za očesne pripomočke) ▸ optikus, látszerészKontaktne leče vedno kupite pri optiku, ki bo poskrbel, da se vam bodo dobro prilegale. ▸ A kontaktlencsét mindig optikusnál vásárolja meg, aki gondoskodik róla, hogy jól illeszkedjenek a szemre.Pri optiku dobite tudi potapljaška očala z ustrezno dioptrijo. ▸ Az optikusnál megfelelő dioptriájú búvárszemüveg is kapható.
Povezane iztočnice: očesni optik

2. (strokovnjak za optične naprave) ▸ optikus, látszerész
1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. ▸ 1786-ban született Battista Amici olasz optikus és asztronómus, az első tükörteleszkópok és pontos mikroszkópok megépítője.
Sirija B sta odkrila optika Clark, ko sta leta 1863 preizkušala novo lečo za objektiv velikega teleskopa. ▸ A Szíriusz B-t az optikusként tevékenykedő Clark testvérek fedezték fel, amikor 1863-ban egy új lencsét próbáltak ki a nagy teleszkóp objektívéhez.

ostiatim, adv. (ostium)

1. od vrat do vrat, od hiše do hiše: ostiatim compilare totum oppidum Ci., haec crimina agere ostiatim Ci., ostiatim quaerere Sen. ph., neque, cum proposita fuerit materia dicendi, scrutanda singula et velut ostiatim pulsanda Q., dum in luxu[m] nepotalem similis [otioso] ostiatim singula pererro Ap., cum fere iam tertia vigilia scrupulosa diligentia cunctae civitatis ostiatim singula considerans circumirem Ap., adeo autem cultus modici, ut festis diebus, si amicis numerosioribus esset epulandum, privatorum ei argento ostiatim petito triclinia sternerentur Eutr., stipem mendicare Hier.

2. (vsak del) posamezno, v (do) podrobnosti: quicumque ostiatim cupit noscere, legat etiam Fulvium Asprianum usque ad t[a]edium gestorum eius universa dicentem Vop.

Otācilius 3 Otacílij(ev), ime rim. rodu, iz katerega so najbolj znani:

1. Otacilius Crassus Otacilij Kras, pompejevec: C.

2. Cn. Otacilius Nāsō Gnej Otacilij Nazon: Ci. ep.

3. T. Otacilius Crassus Tit Otacilij Kras, pretor l. 217; v letih 216—211 se je bojeval zoper Kartažane na Siciliji: L.

4. L. Otacilius Pilītus Lucij Otacilij Pilit, osvobojenec, retor, Pompejev učitelj: Suet.

pahnjen pridevnik
1. (o nastopu ali spremembi situacije) ▸ taszított, döntöttGovedorejci smo pahnjeni v položaj, iz katerega ne vidimo izhoda. ▸ Minket, szarvasmarha-tenyésztőket kilátástalan helyzetbe taszítottak.
Malokdo pa pomisli, da je dekle že od rane mladosti pahnjeno v svet šovbiznisa. ▸ Csak kevesen gondolnak arra, hogy a lányt már fiatalkorában a showbiznisz világába taszították.
Pripovedovalca zgodbe sta otroka, pahnjena v vrtinec vojne. ▸ kontrastivno zanimivo A két elbeszélő a háború forgatagába sodródott gyermek.
Takrat ko zamenjamo bivalno okolje, je naš prebavni sistem pogosto pahnjen iz ustaljenega ritma. ▸ Amikor lakókörnyezetet változtatunk, az emésztőrendszerünk gyakran kizökken a megszokott ritmusból.
Veliki Stalin je bil pahnjen s prestola slave. ▸ A nagy Sztálint letaszították a dicsőség trónjáról.

2. (o fizičnem premiku) ▸ letaszított, lelökött
Pahnjena na oblazinjeni sedež se je zastrmela v presenečenega starca. ▸ kontrastivno zanimivo Párnázott ülésbe huppanva a meglepődött öregemberre bámult.
Zanesljivo vem, da je bil Kenneth pahnjen s terase! ▸ Biztosan tudom, hogy Kenneth-t lelökték az erkélyről.

pallula -ae, f (demin. k palla) plašček: aut peri[i]t aurum aut conscissa pallulast Pl., quia tibi insuaso infecisti propudiosa pallulam Pl., Pl. ap. Fest., mea voluptas, attul[l]i eccam pallulam ex Phrygia tibi: tene tibi Pl., suspexisse dicitur dimotis pallulis caelum Suet.

palmipedālis -e (palmipēs) ki meri (velik) en čevelj in eno dlan: limen inferius altum palmipedale Varr., nam in clivosis, ubi terra decurrit, potes[t] palmipedalis deponi Col., eique funes praecinctura e transversis erant religati habentes inter se palmipedalia spatia Vitr.

pàltō -òa m gl. paleto(t)

parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava

barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik

parri-cīda (star. tudi parri-cīdas: Tab. XII ap. P. F.) in pāri-cīda -ae, m, f (iz *pāsus (prim. gr. πηός, dor. παός = *pāsós) in caedere)

1. morilec (morilka) bližnjih sorodnikov; torej očetomorilec (očetomorilka): nisi forte magis erit parricida, si qui consularem patrem, quam si quis humilem necaverit Ci., Telegoni iuga parricidae H., consilia parricidae (= Avgustove hčere Julije) palam facta Plin. očetomorilski naklepi; morilec staršev: Sen. ph., Suet., Val. Max. idr., supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci.; detomorilec: p. liberûm (o Virginiju) L.; sestromorilec: (o Horaciju) Fl.; bratomorilec (o Jugurti): Fl.; atrib. bratomor(il)en, bratomorilski: parricidā nece Arn.; morilec sploh: p. civium Ci. morilec svobodnih državljanov, v pl. parricidae (sc. civium) S.; o morilcu (morilcih) državnega glavarja, očeta domovine (patris ali parentis patriae, npr. o morilcih Julija Cezarja): Ci., Val. Max., Aus.

2. metaf. morilec domovine = veleizdajalec, hudodelec, zločinec: p. patriae Ci., parricidae rei publicae S., Fl. (o pompejevcih), T. Vitellium hostem et parricidam vocantes T. (ker je odpadel od Otona); tudi svetokradljivec, svetoskrunec: sacrum sacrove commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Lex ap. Ci. (De leg. 2, 22).

pauci-loquium -iī, n (paucus in loquī) malobesednost, redkobesednost (naspr. multiloquium): hoc, pauciloquium, rursum idcirco praedico, quia nullus usquam amator adeos[t] callide facundus, quae in rem [in]si[n]t sua[m] ut possit loqui Pl.

pavlinč|ek moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija das Pfauenauge
dnevni pavlinček Tagpfauenauge
lunin pavlinček Actias luna: der Mondfalter
nočni pavlinček der Pfauenspinner, Augenspinner, Saturnia: Nachtpfauenauge (mali Kleines Nachtpfauenauge, veliki Großes/Wiener Nachtpfauenauge)
rjavi pavlinček (beli T) der Nagelfleck
večerni pavlinček Abendpfauenauge
|
vodni pavlinček živalstvo, zoologija riba: der Schmetterlingsbuntbarsch

pecūliō -āre -āvī -ātum (pecūlium) z zasebno imovino (lastnino), z zasebnim imetjem (premoženjem) obdariti: scelus tu pueri's: atque ob istanc rem ego aliqui[t] te peculiabo Pl.; pt. pf. pecūliātus 3

1. ki ima zasebno imovino: servus Icti.

2. imovit, premožen, bogat: Balbus quaestor … traiecit sese in regnum Bogudis plane bene peculiatus Asin. Poll. in Ci. ep., libertus satis p. Ap.