Franja

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

ravnílo règle ženski spol ; (mizarsko) réglet moški spol

priložno ravnilo équerre ženski spol en T, té moški spol

récepteur, trice [-sɛptœr, tris] adjectif sprejemen; masculin radijski sprejemnik; slušalka (teleforui)

récepteur à galène detektor
récepteur piles baterijski sprejemnik
récepteur de radio, radio -phonique (de T. S. F.) radijski sprejemnik
récepteur de télévision televizijski sprejemnik
récepteur tous courants, toutes ondes sprejemnik za vsak tok, za vse valove
récepteur portatif prenosen sprejemnik
poste masculin récepteur sprejemni aparat, sprejemnik

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

redimīculum -ī, n (redimīre)

1. vez, vezalka, načelek, načelna verižica, povoj, ovratek, ovratna verižica: Ca., Ci., V. idr., et tunicae manicas et habent redimicula mitrae V. podbradne vezi, redimicula aurea solvite collo O. ovratne verižice; pren. vezivo, vezilo, vez: ut esset aliquis laqueus[t] et redimiculum, revorsionem ut ad me faceret denuo Pl.

2. predpasnik: Cassian.

3. pas: Isid.

rep² [ê] moški spol (-a …) letalstvo (repne površine) das Leitwerk (smerni Seitenleitwerk, višinski Höhenleitwerk, dvojni Doppelleitwerk, trojni Dreifachleitwerk, križasti Kreuzleitwerk, v obliki črke V V-Leitwerk, v obliki črke T T-Leitwerk), (zadnji del) das Heck
figurativno, letalstvo rep iz vrtincev za letalom: die Wirbelstraße

rjavi pavlinček moški spol živalstvo, zoologija (beli T) der Nagelfleck

rōbustus 3, adv. -ē (rōbur)

1. hrastov, izdelan iz trdega lesa, môčen (močán), robústen: Pl., Ca., Plin., materia Varr., repagula O., fores H., robusti stipites L.

2. metaf. duševno in telesno (zelo) trd(en), môčen (močán), krêpek (krepák), čil, čvrst, robústen, mogočen, silen: Iust., Col., Aug., Cass., Cels. idr., vires Lucr., corpus Suet., pollex O., satellites Ci., si esses usu aut aetate robustior Ci., iam robustus Ci. že doras(t)el, robustus fossor V., animus Ci., frequentia (sc. hominum) Ci., malum fit robustius Ci., cornua Plin.; subst. pl. n: (sc. pestilentia) imbecilla robustaque invadit Sen. ph. slabotna in krepka telesa.

rutilus 3 (gl. ruber) rdečkast, rumenordeč, rdečerumen, zlatorumen, zlatordeč, žolt (prim. gr. πυῤῥός): caput Pl. rdečelasa, fulgor Ci., aurei rutili et inde etiam mulieres valde rufae rutilae dictae Varr., ignis V., flammae O., cruor O., capilli O., comae T., barba Suet., thorax Val. Fl. kot zlato lesketajoč se, pellis Val. Fl., metallum Lucan., columnae Cl., fontes (sc. Pactoli) Cl. zlato noseči (prinašajoči), canes Fest.; kot priimek Sempronijevega rodu, npr. T. Verginius Rutilus Tit Verginij Rutil (L.), Sp. Nautilus Rutilus Spurij Navtij Rutil (L.), C. Marcius Rutilus Gaj Marcij Rutil (L.), M. Sempronius Rutilus Mark Sempronij Rutil (Rdečelasi) (L.).

Salsi-potēns -entis, m (salsum in potēns) vladar (slanega) morja, morski vladar (= Neptun): Salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laetus lubens laudes ago et grates gratias que habeo e[t] fluctibus salsis PL.

scapula¹ -ae, f (prim. umbr. scapla = lat. scapulam)

1. ploščata kost ob plečih, lopatica, rame, rama, hrbet, nav. v pl. scapulae -ārum, f lopatice, rame, ramena, hrbet; v sg.: VULG.; v pl.: PL., CA. AP. FEST., VARR., O., CELS., SEN. RH., CL., P. F. idr., scapulas perdidi TER. dodobra sem jih dobil po grbi, scapulas praebere verberibus SEN. PH., nudis scapulis aut semitectis SEN. PH.

2. metaf. (z)gornji del česa: machinae VITR. zgornji konci grede, montium TERT. gorska slemena. – Kot nom. propr. Scapula -ae, m Skápula, priimek Kornelijevega rodu, npr.
a) P. Cornelius Scapula Publij Kornelij Skapula: L.
b) P. (Quinctius) Scapula Publij Kvinkcij Skapula, upnik svojega sorodnika Gaja Kvinkcija: CI.
c) T. Quinctius Scapula Tit Kvinkcij Skapula, ki je začel vojno proti Cezarju v Hispaniji; po bitki pri Mundi se je dal usmrtiti in sežgati svojemu sužnju: CI. EP., AUCT. B. HISP. – Od tod adj. Scapulānus 3 Skápulov: horti CI. EP.

scutra -ae, f plitva skleda, torilo, skodela: SERV., VULG. idr., struthea, † coluthequam appara, bene ut in scutris concalea[n]t PL., quae narrare inepti est ferventi scutra CAECIL. AP. NON., ubi in scutra fervefeceris, sub sellam supponito pertusam CA. – Soobl. scuta -ae, f: scutam ligneolam in cerebro infixit LUC. AP. PRISC.

sēcrētārium -iī, n (sēcrētus, gl. sē-cernō) skriven, samoten kraj: avibus haec secretaria uti[n]quam magis congrueri[n]t, merulis et lusciniis et oloribus AP., illi etiam ignes, qui terrae secretariis continentur, praetereuntes aquas vaporant et produnt longinquitatem flammae AP.; occ. skrivna sodna zasliševalnica: LACT., COD. I., COD. TH.; (v cerkvi) zbornica za duhovnike, nekakšna zakristíja, žágrad: PAUL. NOL.; metaf. notranje svetišče, najsvetejše: mentis AUG.

semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo

servola (mlajše servula) -ae, f (demin. serva) mlada sužnja, sužnjica: ei duae puellae sunt meretrices servolae sorores: earum hic alteram efflictim peri[i]t, neque eam incestavit umquam PL., credo te audisse cum veste muliebri deprehensum domi C. Caesaris cum sacrificium pro populo fieret, eumque per manus servulae servatum et eductum CI. EP.

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

Sibylla -ae, f (Σίβυλλα) Sibíla, Apolonova svečenica in vedeževalka, prerokinja. Platon pozna le eno Sibilo, za časa Varona so jih poznali 10, ki so bivale na raznih krajih. Najbolj je slovela zelo stara kumska (pri kampanijskem mestu Kume živeča) Sibila, ki je baje prerokovala Eneju, preden se je napotil v podzemlje; njej so pripisovali t. i. sibilinske knjige (libri Sibylīni), zbirko prerokb v grških verzih. To zbirko je baje kupil Tarkvinij Ošabni od neke neznane starke za ogromno vsoto. Sibilinske knjige so hranili na Kapitolu v delu Jupitrovega svetišča, in kadar je bila rimska država v hudi stiski, se je po pomoč in nasvet na te knjige obrnila posebna svečeniška združba, sprva duoviri, pozneje decemviri in quindecimviri: VARR. AP. LACT., V., PLIN., GELL., AUG., SERV., ISID. idr., si quid praedictionis causā ex portentis et monstris Sibyllae interpretes haruspicesve monuerunt CI., ne carminibus Sibyllae praedictam ... cladem experiri vellet L., litora Cumarum vivacisque antra Sibyllae O., horrendaeque procul secreta Sibyllae V. – Soobl. Sibulla -ae, f: VAL. MAX., T. – Od tod adj. Sibyllīnus 3 Sibílin, sibílski, sibilínski: sacerdos, vaticinationes CI., fata (izreki) CI. = libri Sibyllini (gl. zgoraj) VARR. AP. LACT., CI., L., AUR., tudi samo libri L., in Sibyllinis (sc. libris) CI., Sibillini versūs H., remedia Sibillina PLIN. povpraševanje sibilinskih knjig, vprašanje sibilinskih knjig za nasvet.

Sīlius 3 Sílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; njegovi poseb. znani predstavniki so:

1. A. Silius Avel Silij, Ciceronov prijatelj: Ci. ep.

2. T. Silius Tit Silij, višji častnik pod Cezarjem: C.

3. P. Silius Publij Silij, propretor v Bitiniji in v Pontu l. 51; l. 44 je dobil veliko dediščino, ki mu je nakopala dediščinsko pravdo (causa Siliana): Ci. ep.

4. P. Silius Nerva Publij Silij Nerva, konzul l. 20, je premagal več planinskih narodov, l. 16 Noričane in Panon(ij)ce, pozneje je bil namestnik v Hispaniji: Vell.

5. C. Silius Gaj Silij, konzul l. 13 po Kr., je bil do l. 20 po Kr. poveljnik v Germaniji, kjer je zadušil upor svoje vojske, udeleževal se je Germanikovih vojnih pohodov in se bojeval s Hati; l. 21 po Kr. je pri Avgustodunu(mu) premagal uporne Galce in Belg(ijc)e. Obtožen izsiljevanja je pred obsodbo sam naredil samomor l. 24 po Kr.: T.

6. njegov sin je bil C. Silius Gaj Silij, ki ga je cesar Klavdij zaradi zveze s cesarico Mesalino l. 48 po Kr. obsodil na smrt: Suet., T.

7. C. (ali T. Catius) Silius Italicus Gaj (ali Tit Katij) Silij Italik (25—101 po Kr.), iz znamenitega rodu, rojen najbrž v Italiki, mestu v Betijski Hispaniji, govornik, epski pesnik, avtor pesnitve o drugi punski vojni z naslovom Punica v 17 spevih, konzul l. 68 po Kr., potem upravitelj province Azija; pozneje je do svoje prostovoljne smrti (ko je izvedel, da je neozdravljivo bolan, se je izstradal do smrti) živel na svojih podeželskih posestvih, kjer se je posvečal le znanosti: Plin. iun., Mart. Od tod adj. Sīliānus 3 Sílijev: negotium, villa Ci. ep.

sindikat samostalnik
1. (združenje zaposlenih) ▸ szakszervezetProti predlogu plačnega zakona je včeraj protestiral tudi policijski sindikat. ▸ Tegnap a rendőrszakszervezet is tiltakozott a bértörvényjavaslat ellen.Najbolj novemu zakonu nasprotuje sindikat kmetov, ki je že zahteval spremembo. ▸ Az új törvény ellen leginkább a gazdák szakszervezete tiltakozik, amely már követelte a törvény módosítását.Povezane iztočnice: reprezentativni sindikat

2. (združenje podjetij) ▸ szindikátusIz sindikata bank utegne izstopiti še zadnja tuja banka. ▸ Az utolsó külföldi bank is kiléphet a bankszindikátusból.
Zaradi velikosti posameznega posojila in interesov posameznih bank organizirajo banke t.i. sindikat bank, ki skupno nastopa pri najemu posojil s strani posojilojemalca. ▸ Az egyes hitelek nagysága és az egyes bankok érdekei miatt a bankok szindikátusba szerveződnek, hogy közösen járjanak el a kölcsönigénylő hitelfelvételénél.Bančni sindikat (konzorcij) ponuja namreč posojilojemalcu celoten znesek pod enakimi pogoji. ▸ A bankszindikátus (konzorcium) ugyanis a hitelfelvevőnek a teljes összeget azonos feltételek mellett ajánlja fel.
Komite združuje v prvi vrsti predstavnike združenj malih sirarjev in t. i. sindikatov (v Franciji) oz. konzorcijev (v Italiji) za posamezne sire s kontroliranim poreklom, poleg teh pa tudi posamezne sirarje ter strokovnjake s področja sirarstva. ▸ A bizottság elsősorban a kistermelők szövetségeinek és az ellenőrzött eredetű egyedi sajtok úgynevezett szindikátusainak (Franciaországban) vagy konzorciumainak (Olaszországban) a képviselőit, valamint egyéni sajtkészítőket és a sajtkészítés szakértőit tömöríti.

sīnum -ī, n (Varr., Col.) in sīnus -ī, m (Pl., Serv.), acc. sīnum (Pl., V., Mart.) (prim. skr. sáras- korito, vedro, lit. sìlis jaslice, sìlė korito, lat. situla (obl. je razširjena s t), morda (vendar nezanesljivo) tudi umbr. suiseve (loc. sg. = lat. in sino) in gr. δροίτη lesene nečke, kopanja, korito, krsta) trebušasta (trebušnata, bokasta) lončena posoda za vino, mleko idr. posoda, lonec, torilo.