Franja

Zadetki iskanja

  • uglèd reputation; prestige; renown; repute; good name, fame, credit; respectability

    povečati komu uglèd to add to someone's credit
    poznam ga po njegovem uglèdu (slovesu) I know him by repute
    kljub njegovemu uglèdu in spite of his reputation
    on ima velik uglèd he is highly esteemed
    naša tvrdka uživa dober uglèd our firm enjoys a good reputation
    imeti uglèd zaradi... to have a reputation for...
    rešiti (izgubiti, uničiti) svoj uglèd to save (to lose, to ruin) one's reputation
    uživati velik uglèd to be held in high estimation, to be highly esteemed
    ne upravičiti svojega uglèda not to justify one's reputation
  • úp espoir moški spol , espérance ženski spol , (pričakovanje) attente ženski spol , expectative ženski spol ; (kredit) crédit moški spol

    dolgoročen (kratkoročen) up crédit à long (à court) terme
    kupiti na up acheter quelque chose à crédit
    staviti svoj up v mettre son espoir (ali ses espérances) dans (ali en) quelque chose, quelqu'un
  • úp esperanza f ; (pričakovanje) espera f , expectativa f ; (kredit) crédito m

    dolgoročen (kratkoročen) up crédito a largo (corto) plazo
    kupiti na up comprar a crédito
    delati si upe concebir esperanzas
    staviti svoj up v (na) poner (ali fundar) su esperanza a
    vdajati se praznim upom alimentarse de esperanzas
    moj up je šel po vodi he perdido (ali abandonado ali renunciado a) toda esperanza
  • upériti

    upériti svoj pogled na... to fix one's eyes on (ali upon)
  • usmériti to direct (k to, proti towards); to aim; to orient, to orientate; (pozornost) to point (at), to aim (at); (žogo pri golfu) to address

    usmériti svoj polet proti severu to turn one's flight northwards
    usmériti svoje korake proti domu to turn one's steps homewards
    usmériti vlak proti X. to send a train in the direction of X.
    topništvo je usmerilo svoj ogenj na greben (gore, vzpetine) the artillery directed (ali turned) their fire upon the ridge
    usmériti se proti to head for, to turn towards, to make for
    usmériti svoje delovanje glede na nove okoliščine to redirect (ali to rechannel) one's activities in the new circumstances (ali conditions)
  • vàmp (vámpa) m

    1. zool. rumine

    2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
    vampi po tržaško trippe alla veneziana

    3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

    4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
    imeti prazen vamp aver fame
    skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

    5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

    6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre
  • variírati to vary

    variírati hitrost to vary one's speed
    variírati svoj slog to vary one's style
    šege variirajo s časom manners pl vary according to the period
  • vás (-í) f paese, villaggio:
    rojstna, domača vas paese natio
    ribiška vas villaggio di pescatori
    živeti na vasi vivere in campagna
    vsa vas govori o tem tutti (in paese) ne parlano
    iti v vas h komu andare a trovare qcn. (in paese), andare dalla ragazza
    kvantna fizika, ali bolje fizika nasploh, mi je bila zmeraj španska vas della fisica quantistica, o meglio della fisica in generale non ho mai avuto la più pallida idea, la ben minima dimestichezza
    pren. biti španska vas essere arabo
    olimpijska vas villaggio olimpico
    globalna vas villaggio globale
    geogr. gručasta, obcestna, sredinska vas villaggio agglomerato, di strada, a forma circolare
    PREGOVORI:
    vsaka vas ima svoj glas paese che vai, usanza che trovi
    dober glas gre v deveto vas fama vola e nave cammina
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

    véter od zadaj following wind, tail wind
    brez vétra windless
    kot véter hitro like the wind
    proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
    na vse štiri vétrove to the four winds
    z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
    nasproten véter contrary wind
    ugoden véter favourable (ali fair) wind
    močan véter strong (ali high) wind
    nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
    véter od zadaj aeronavtika tail wind
    ladja brez vétra becalmed ship
    sunek vétra blast
    udarec vétra squall, blast, gust
    proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
    severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
    vétru izpostavljeno mesto windy place
    razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
    vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
    biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
    vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
    vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
    govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
    od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
    vét piha s severa the wind is in the north
    vét močno piha the wind is blowing hard
    pihal je močan vét there was a high wind
    vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
    vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
    vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
    zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
    kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
    priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
    ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
    jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
    jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
    véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
    véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
    obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
    ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
    spuščati vétrove medicina to break wind
    imeti vétrove medicina to be troubled with wind
    otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
    vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
    kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind
  • véto veto, pl vetoes

    suspenziven véto suspensory veto
    pravica véta power of veto
    vložiti, dati svoj véto to put one's veto on, to interpose one's veto; to veto (proti čemu something)
    vložnik véta vetoer
  • véto veto moški spol

    absolutni (suspenzivni) veto veto absolu (suspensif)
    pravica veta droit moški spol de veto
    vložiti svoj veto proti mettre (ali opposer) son veto à
  • véto veto m

    supenzivni veto veto suspensivo
    pravica veta derecho m de veto
    vložiti, dati svoj veto oponer su veto
    vložiti veto proti poner veto a
  • vihtéti to brandish; to wave; to swing

    vihtel je svoj meč he swung his sword
    vihteti vihtéti to brandish a sword
  • vízum visa, visé

    turistični vízum tourist visa
    dobiti vízum to have one's passport visaed (ZDA viséed)
    obnoviti (podaljšati) svoj vízum to renew (ali to extend) one's visa
    vnesti vízum (v potni list) to visa (ZDA to visé)
    zaprositi za vízum to ask for visas
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vôda (-e) f

    1. acqua:
    voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
    jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
    sladka, slana voda acqua dolce, salata
    črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
    potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
    razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
    pitna voda acqua potabile
    odpadne vode acque di rifiuto

    2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
    vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
    regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
    zajeziti vodo arginare l'acqua
    bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
    podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
    stoječa voda acqua stagnante
    tekoče vode acque correnti
    zdravilne vode acque termali, acque
    šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

    3. fiziol. pog. (seč) urina:
    pregledati vodo fare l'esame dell'urina
    zapiranje vode ritenzione dell'urina
    tiščanje na vodo tenesmo vescicale

    4. anat. liquido:
    plodova voda liquido amniotico

    5. med. edema:
    voda v kolenih gambe edematose
    voda v pljučih edema polmonare

    6. kozm.
    kolonjska voda acqua di Colonia
    lasna voda lozione per i capelli
    rožna voda acqua di rose
    farm. ustna voda colluttorio
    voda za britje dopobarba
    voda za grgranje soluzione per gargarismi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    evf. tiščati na vodo dover orinare
    pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
    pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
    publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
    pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
    pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
    pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
    pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
    pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
    pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
    pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
    voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
    pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
    pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
    kri ni voda il sangue non è acqua
    geogr. arteška voda acqua artesiana
    farm. borova voda acqua borica
    kem. destilirana voda acqua distillata
    kem. klorirana voda acqua clorurata
    kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
    kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
    kem. težka voda acqua pesante
    meteor. meteorna voda acqua meteorica
    mineralna voda acqua minerale
    teh. napajalna voda acqua di alimentazione
    podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
    polit. teritorialne vode acque territoriali
    šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
    PREGOVORI:
    vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
    stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • vóh sense of smell, smell; scent; figurativno nose

    pes ostrega vóha a hound of keen scent
    imeti dober vóh to have a keen sense of smell
    izgubiti svoj vóh to lose one's smell
  • volílen electoral, election(-); elective

    volílni boj election contest, election campaign
    volílni govor election speech, ZDA campaign speech
    volílna kampanja election campaign, canvassing, electioneering
    volílni glas vote
    volílni imenik register of voters, electoral roll, electoral register
    volílni izidi election returns pl, poll
    volílna glasovnica ballot paper
    volílna kroglica (voting) ballot
    volílni fond (electoral) campaign fund
    volílni listek voting paper, ballot
    volílni odbor electoral board, electoral committee
    volílni letak election pamphlet
    volílni komisar returning officer
    volílna celica, kabina polling booth, voting booth
    volílni program platform, ZDA ticket
    volílno okrožje constituency, ZDA district
    volílna pravica right to vote, franchise
    splošna volílna pravica universal suffrage
    moška, ženska volílna pravica male, female suffrage (ali right to vote)
    volílna reforma electoral reform
    volílni seznam kandidatov list of candidates, ZDA ticket, slate
    volílna skrinjica ballot box
    števec (štetje) volílnih glasov scrutineer (scrutiny)
    velika (slaba) volílna udeležba a heavy (a light) poll
    volílni zakon electoral law
    nemški volílni knez zgodovina Elector
    volílna enota voting unit
    volílna konferenca election conference
    imeti volílni govor to electioneer, ZDA to stump
    (od)dati svoj volílni glas to give one's vote (za for)
    prešteti volílne glasove to count the poll (ali the votes)
  • volíti to vote, to cast one's vote; to poll; (izbirati) to elect, to choose

    volíti v oporoki to will, to bequeath
    Ljubljana danes voli Ljubljana is polling today
    svoj denar je volila bolnišnici she left (ali bequeathed, willed) her money to a hospital
    iti volit to go to the polls