Franja

bombáž bombaževina cotton

surov bombáž, bombaževina raw cotton
predilec, -lka bombáž, bombaževinaa cotton spinner
predilnica bombáž, bombaževinaa cotton mill
pridelovalec bombáž, bombaževinaa cotton grower
strelni bombáž, bombaževina guncotton

bombáž (-a) m

1. tekst. cotone:
surov, očiščen bombaž cotone grezzo, mondato

2. tekst. cotone, tessuto di cotone

3. kem.
strelni bombaž cotone fulminante, fulmicotone

botón moški spol gumb, gumb zaklopnik; popek, brst; mozolj

botón de oro zlatica
botón de presión, botón automático gumb zaklopnik
de botón gordo surov, neutesan
oprimir el botón pritisniti na gumb

bruto živalski, grob, neumen

hierro en bruto surovo železo
peso bruto (kosmata) teža
producto bruto kosmati dohodek
bruto m (neumna) žival; surov človek, surovež; bik
el noble bruto konj
pedazo de bruto bedak
enamorarse como un bruto slepo se zaljubiti

chardon [šardɔ̃] masculin, botanique osat

aimable, hérissé comme un chardon odljuden, suróv
bête à manger du chardon neumen ko noč

copper¹ [kɔ́pə] samostalnik
kemija baker; bakrena posoda, kotel; bakreni denar, drobiž; spajalec
množina drobiž (iz bakra)

hot coppers po pijančevanju izsušeno grlo, maček
to cool the hot coppers s pijačo mačka preganjati
copper in pigs surov baker
yellow copper med(enina)

coton [kɔtɔ̃] masculin bombaž, pavola, prejica; puh, prva brada; populaire trud, težava

en coton bombažast
coton à broder, à repriser prejica za vezenje, za zakrpanje
coton brut surov bombaž
coton à coudre bombažni sukanec
coton hydrophile vata za obveze
coton poudre strelna pavola
coton de verre steklena volna
avoir du coton dans les oreilles imeti vato v ušesih, slabo slišati; imeti gluha ušesa
avoir les jambes en coton biti zelo šibek v nogah, biti utrujen
élever un enfant dans du coton, dans une boîte à coton razvajati otroka
se mettre dans du coton (figuré) v toplo gnezdo zlesti
c'est coton (familier) to ne gre, to je težavno
il file un mauvais coton (familier) slabo je z njim, z njegovim zdravjem

cuivre [kɥivrə] masculin baker; posoda, predmet iz bakra; musique, pluriel pihala; bakrorez

cuivre brut, rouge surov, čisti baker
cuivre jaune med, medenina
cuivre vert (minéralogie, mines) malahit
fil masculin de cuivre bakrena žica
gravure féminin sur cuivre vrezovanje, graviranje v baker
orchestre masculin de cuivres pihalni orkester
astiquer, faire briller les cuivres, faire les cuivres očistiti, dati lesk pihalom, predmetom iz bakra

česen samostalnik
(rastlina) ▸ fokhagymaPovezane iztočnice: divji česen

diamant¹ moški spol (-a …) der Diamant
surov/nebrušen diamant Rohdiamant
tehnični diamant Industriediamant
trd kot diamant diamanthart
okrašen z diamanti diamantenbesetzt
brusilec diamantov der Diamantschleifer

diamant [djamɑ̃] masculin diamant, demant; figuré, poétique biser

diamant brut, pour l'industrie surov, industrijski diamant
diamant de vitrier steklarski demant

diamánt diamond

surov diamánt rough (ali uncut) diamond
steklarjev diamánt glazier's (ali cutting) diamond
vsebujoč diamánte diamantiferous, diamondiferous
okrasiti z diamánti to diamond
brušen diamánt cut diamond

diamánt diamante m

brušen diamant, nebrušen diamant diamante brillante, diamante sin labrar
črni diamant diamante negro (ali carbonado)
surov diamant diamante (en) bruto
brusač diamantov diamantista m

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

grob² [ó] (-a, -o)

1. platno, pesek, poteze, obrisi, izračun, napaka, laž, obnašanje: grob; ocena; osnutek: grob, roh

2. (surov) roh; ruppig, rüde

3. tehnika grob, Grob-, Roh- (pesek der Grobsand, gradbena dela der Rohbau, nastavitev der Grobtrieb, die Grobeinstellung, obdelava die Rohbearbeitung, pila die Grobfeile, sondiranje die Grobsondierung, struktura die Grobstruktur)

4. pravo schwer
|
groba sila rohe Gewalt
v grobih črtah in großen Zügen
postajati bolj grob vergröbern
biti grob s kom (jemanden) angrobsen, (jemanden) anfahren
| ➞ → grobo, grobi

hablado govorjen

bien hablado zgovoren, spodoben
mal hablado surov v izražanju

humór humour; sense of humour; comicality; humorousness, facetiousness

brez humórja humourless; devoid of humour
oseba, človek brez humórja disgruntled person; ZDA pogovorno sorehead
obešenjaški humór gallows humour
črn humór black humour
suh humór dry humour
surov humór robust humour
biti brez humórja, nobenega smisla za humór ne imeti to lack any sense of humour

labrar izdel(ov)ati, obdelovati; izkoriščati (rudnik); orati; tkati, šivati, vesti (vezem); izdolbsti; brusiti (steklo); kovati (denar); ustvariti, tvoriti

labrar la fortuna de alg osrečiti koga
labrar la ruina de alg koga ruinirati, uničiti
sin labrar neobdelan, surov

marcipan samostalnik
(nadev ali sladica) ▸ marcipán

mufle [müfl] masculin smrček; gobec; figuré teslo, cepec, neotesanec, surovež, prostak; vieilli bedak, zoprnež

se conduire comme un mufle prostaško se obnašati
ce qu'il peut être mufle! ali zna biti surov, neotesan!