Franja

stožčast [ô] (-a, -o) kegelförmig, in Kegelform, konisch; Kegel- (projekcija die Kegelprojektion, oblika die Kegelform, streha das Kegeldach, zatič der Kegelstift, ležaj das Kegelrollenlager, mlin die Kegelmühle, sedež der Kegelsitz, kolo/zobnik das Kegelrad, drevo der Kegelbaum, gonilo der Kegeltrieb)
gradbeništvo, arhitektura stožčasti friz der Kegelfries

stréhica (-e) f dem. od streha tetto, tettoia

strȅšica ž manjš. od streha: kuća s malom -om

stréšica (-e) f

1. dem. od streha tettuccio

2. lingv. pipa, pipetta

strm (-a, -o) steil; prepad, stena: schroff, abschüssig; teren: steil, gefällereich; Steil- (krivulja die Steilkurve, obala das Steilufer, die Steilküste, obalna stena der Steilhang, streha das Steildach, tehnika navoj das Steilgewinde)
strmo pobočje (prepadno) der Bergabsturz
strmo se spuščati steil abfallen, abstürzen ➞ → strmo streljanje

sunshine [sʌ́nšain]

1. samostalnik
sončni sij, sončna svetloba, sončno vreme
figurativno veselje, vedrost, radost, dobra volja

sunshine roof premična streha (pri avtu)
in the sunshine sleng v "rožicah", pijan

2. pridevnik
sončen
figurativno veder, vesel, srečen; premožen

svinčén lead(-); leaden, (made of) lead; kemija plumbic; figurativno leaden, heavy; plumbeous

svinčéne barve leaden, lead-colo(u)red
svinčéna cev lead pipe
svinčéna plošča lead plate
svinčéna streha lead roof; leads pl
svinčén vojak (igrača) tin soldier

šédast (-a -o) adj. grad.
šedasta streha tetto a risega

šílast pointed; sharp; spiked; conic; peaked

šílast lok pointed arch
šílasti (gotski) slog pointed style
šílasta streha pointed roof
ki ima šílast nos sharp-nosed

šotórast (-a -o) adj. simile a tenda:
šotorasta streha testuggine

šotóren de tente

šotorni drog mât moški spol de tente
šotorni količek piquet moški spol de tente
šotorna oprema matériel moški spol (ali équipement moški spol) de camping
šotorno platno toile ženski spol de tente
šotorna streha (toit moški spol d'une) tente ženski spol

šotóren de (la) tienda

šotorni drog palo m de tienda, palo m de entoldado, espárrago m
šotorni količek estaca f
šotorna oprema equipo m para acampamento
šotorno platno lona f
šotorna streha toldo m
šotorna vrvica cuerda f (para tienda)

štirikápen (-pna -o) adj.
štirikapna streha (štirikapnica) tetto a padiglione

tēctiō -ōnis, f (tegere)

1. (po)kritje: foliorum Aug. zelena streha, zeleni krov, strešica iz listja.

2. dajanje, nalaganje, polaganje na kaj: limpidae lanae, mundarum lanarum Cael.

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

teja ženski spol strešna opeka

a toca teja (fam) proti gotovini
cubierta de tejas opečna streha
lo de tejas abajo (fam) svet
lo de tejas arriba (fam) nebo, nebesa
poner tejas streho narediti

teras|a ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Terrasse (ležalna Liegeterrasse, razgledna Besucherterrasse, strešna Dachterrasse, za sončenje Sonnenterrasse, visoka Hochterrasse)
vrt na terasi/v terasah der Terrassengarten
streha nad teraso das Terrassendach

2. geografija die Terrasse; die Talterrasse; die Geländestufe
abrazijska terasa die Schorre
(erozijska Erosionsterrasse, lehnjakova Sinterterrasse, prodna Schotterterrasse, skalna Felsterrasse)
čelo terase die Tallehne

terásast terraced; terrace(-)

terásasta streha terraced roof

trsj|e srednji spol (-a …) rastlinstvo, botanika der Schilf
porasel s trsjem schilfig, schilfbedeckt, schilfbewachsen, močno: schilfreich
streha iz trsja das Schilfdach

trsteníčen reed (-)

trsteníčna streha reed roof