Franja

utekočinjeni naftni plin stalna zveza
(gorivo) ▸ cseppfolyósított földgáz
Najbližji nadomestek zemeljskega plina je utekočinjeni naftni plin, ki je stranski produkt pri predelavi nafte. ▸ A földgáz legközelebbi alternatívája a folyósított földgáz, ami az olajfinomítás mellékterméke.
Če gledamo le prodajne cene, so trenutno najcenejša bukova drva, najdražji pa je utekočinjeni naftni plin. ▸ Ha csak az eladási árakat nézzük, jelenleg a bükkfa a legolcsóbb, míg a folyósított földgáz a legdrágább.

versūra (vorsūra) -ae, f (vertere, vortere)

1. obračanje, sukanje, vrtenje: foliorum, huius loci Varr.

2. meton.
a) kot agr. t.t. ozara (ozare), starejše vzvrati (na polju): Col.
b) kot arhit.t.t. kot, ogel: in versurā porticūs Vitr., itinera versurarum Vitr. stranski vhodi (gledališč), versurae procurrentes Vitr. stranice (stranske stene) odra, in geniculis aut versuris Vitr. v (pri) vodovodnih kolenih.

3. metaf. menjava, sprememba: Arn.; poseb. (za)menjava (menjavanje, menjanje) upnika, posojilo za poplačilo dolga: poenam sine mutuatione et sine versurā dissolvere Ci. ne da bi vzel kaj na posodo ali poplačal stare dolgove z novimi; occ. posojilo, kredit nasploh: versuram facere Ci. vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, Fulvia versuram facere non potuit N. ni mogla dobiti denarja na posodo, versuram facere publice necesse erat N. najeti državno posojilo; pren.: versuram facere ab Epicuro Sen. ph. izposoditi (izposojati) si, vzeti (jemati) pri Epikuru, povze(ma)ti iz Epikura, domi versura fit Sen. ph. na posodo se jemlje le doma (o človeku, ki streže le samemu sebi); preg.: vorsurā solves Ter., Lact. = z dežja prideš pod kap.

vhod [ò] moški spol (-a …) der Eingang (glavni Haupteingang, sprednji Vordereingang, zadnji Hintereingang, stranski Seiteneingang, Nebeneingang, v jamo Höhleneingang, v klet Kellereingang, za dobavitelje Lieferanteneingang, za osebje Personaleingang, za služinčad Dienstboteneingang); (uvoz) die Einfahrt
želodčni vhod Mageneingang
pri strojnih napravah: die Eingabe

vhòd entrée ženski spol

glavni vhod entrée principale
stranski vhod entrée latérale (ali sur le côté)

vhòd (vhóda) m ingresso, entrata, adito, accesso; imbocco; inform. entrata, entry; ekst. input; elektr. presa;
glavni, posebni, stranski vhod entrata pricipale, speciale, laterale
službeni vhod entrata di servizio
vhod v predor imbocco di una galleria
anat. vhod v nožnico orifizio vulvo-vaginale

vhòd entrada f ; (vrata) puerta f (de entrada)

stranski vhod entrada lateral

voie [vwa] féminin pot, cesta; tir, (železniška) proga; sled; figuré posredovanje

voie carrossable vozna pot
voie d'accès à l'autoroute dovozna cesta k avtomobilski cesti
voie à grande circulation glavna prometna cesta
voies pluriel de communication prometne zveze, komunikacije
voie lactée (astronomie) rimska cesta
chemin masculin de fer à voie unique, à voie double; à voie étroite; à plusieurs voies enotirna, dvotirna, ozkotirna, večtirna železniška proga
voie ferrée železniška proga
voie maritime, terrestre pot po morju, po kopnem
voie prioritaire prednostna cesta
voie privée zasebna pot
voies pluriel respiratoires dihala
voie secondaire stranski tir
voie à sens unique enosmerna cesta, ulica
ne traversez pas les voies ne hodite čez progo, čez tire
accident masculin sur la voie nesreča na progi
voie de garage stranski tir za parkiranje vagonov
par la voie de mer po morski poti
par la voie diplomatique po diplomatski poti
par la voie aérienne z letalom
par la voie hiérarchique po hierarhični poti
voies pluriel de fait nasilje
voie de droit pravna pot
par voie d'action po tožbeni poti
en voie de préparation v pripravi
circulation féminin sur la voie publique javni promet
être dans la bonne voie biti na pravi poti
être sur la voie biti na sledu
être en voie d'amélioration biti na poti k izboljšanju
faire une voie d'eau (o ladji) dobiti luknjo in puščati vodo
prendre la voie des airs, de mer; de terre potovati z letalom, po morju, po kopnem
régler par des voies pacifiques mirno urediti, poravnati

vozni pas moški spol die Fahrspur (za počasna vozila Kriechspur, za prehitevanje Überholspur), der Fahrstreifen
stranski vozni pas die Nebenfahrbahn
menjati vozni pas die Fahrspur wechseln
menjavanje voznega pasu der Spurwechsel
| ➞ → odstavni pas

ἀπο-κλῑ́νω [fut. ἀποκλινῶ, aor. pass. ἀπεκλίθην] I. act. 1. trans. odklanjam, odvračam, ὄνειρον ἄλλῃ razlagam drugače. 2. intr. a) zaidem s poti, krenem po stranski poti; b) povračam se, umikam se; c) nagibam se, ležim proti (o deželah) πρός, ἐπί τι. II. pass. (dan) se nagiblje, (solnce) zahaja.

παρα-πλευρίδια, τά (ὅπλα) stranski oklep za konje.

περι-βάλλω [gl. βάλλω, ion. plpf. 3 pl. περιεβεβλήατο] I. act. in pass. 1. trans. a) vržem (denem) okoli česa, ogrinjam, oblačim τινά τι NT, obdajam, ovijem χεῖρε, objemam ἀλλήλους; pren. τινὰ κακοῖς zapletem (pahnem) v nesrečo, τινὶ ἀγαθόν dajem, pripravim, podelim, podarim komu kaj, ναῦν περὶ ἕρμα potisnem ladjo na pečino ali čer, τεῖχος πόλει obdam mesto z zidom, πλῆθος ἰχθύων ujamem, nalovim; b) peljem se okoli česa, objadram τὸν Ἄθων, Σούνιον; c) presegam, prekašam μνηστῆρας δώροισι. 2. intr. sem boljši od koga, presegam v čem ὅσσον ἐμοὶ ἀρετῇ περιβάλλετον ἵπποι. II. med. 1. mečem na se, ogrinjam, odevam, oblačim si kaj; pren. lastim si, prisvajam si, pridobivam si, spravljam v svojo last τί, dosegam δόξαν. 2. postavljam, zidam si kaj (v svojo obrambo), ἕρκος delam si plot, ograjo; obdajam z jarkom. 3. vrtim se, sučem se okoli česa, obkoljujem, obstopam, zajemam, τὸ περιβεβλημένον okolica, κύκλῳ skušam kaj s praznimi besedami prikriti, μακράν hodim po dolgi stranski poti.

χηρωστής, οῦ, ὁ [Et. daljni sorodnik, ki podeduje χῆρον, prim. lat. hēr-ēs, -ēdis] ep. stranski, (daljni) sorodnik, dedič.

вход m vhod;
чёрный в. stranski vhod, zadnji vhod;
парадный в. glavni vhod

крыльцо n pokrit hišni vhod; pomol;
красное к. glavni vhod;
чёрное к. stranski vhod (za služinčad)

проток m rečni rokav, zvezni kanal, preliv;
боковой п. stranski rokav

разъездной potujoč;
разъездные деньги potni stroški;
р. путь žel. križišče, stranski tir

чёрный črn;
чёрный передел samovoljna razdelitev zemlje;
чёрная работа težko, umazano delo;
ч. ход zadnji vhod ali stranski vhod ali izhod;
ч. народ (zast.) preprosto ljudstvo;
копить на ч. день hraniti za slabe čase;
чёрные земли (zast.) državna zemlja;
ч. глаз urok;
чёрное дело hudodelstvo;
чёрная кость (zast.) preprosti ljudje;
чёрным по белому написано jasno in razločno