Franja

Zadetki iskanja

  • radical [rǽdikəl]

    1. samostalnik
    slovnica & matematika koren
    kemija osnova, skupina atomov s prosto valenco
    politika radikalec
    (tudi ameriško) človek leve politične usmerjenosti

    2. pridevnik
    matematika & slovnica & botanika korenski; ukoreninjen, prirojen; osnovni, temeljni; primaren, začetni, prvobiten (pojem); radikalen, temeljit, popoln (zdravljenje)
    politika radikalen

    radical difference bistvena razlika
    radical error temeljna napaka
    radical measures radikalni ukrepi
    radical party politika radikalna stranka
    radical sign matematika korenski znak
    radical word koren(neizpeljana beseda)
    to undergo a radical change doživeti temeljito spremembo, popolnoma se spremeniti
  • radical, e, aux [-dikal, ko] adjectif, botanique korenski; korenit, temeljit; radikalen; masculin, grammaire koren, deblo; mathématiques korenski znak; politique radikal

    mesures féminin pluriel radicales radikalni ukrepi
    méthode féminin, réforme féminin radicale radikalna metoda, reforma
    parti masculin radical radikalna stranka
    remède masculin radical radikalno zdravilo
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo

    réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
    réaction en chaîne verižna reakcija
    réaction chimique kemičen proces
    réaction nucléaire jedrska reakcija
    réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
    réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
    avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
    parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka
  • réactionnaire [reaksjɔnɛr] adjectif, politique reakcionaren, nazadnjaški; masculin reakcionar, nazadnjak

    parti masculin, gouvernement masculin réactionnaire reakcionarna stranka, vlada
  • realista rojalističen

    realista m rojalist
    partido realista rojalistična stranka, monarhisti
  • red|en [é] (-na, -no)

    1. v skladu z redom: ordnungsmäßig, ordentlich, ordnungsgemäß

    2. sodišče ipd.: regulär; delovno mesto: planmäßig

    3. časovno: regelmäßig
    | ➞ → redna plovba, redna stranka, redni član ….
  • reformístičen réformiste

    reformistična stranka parti moški spol réformiste
  • républicain, e [repüblikɛ̃, ɛn] adjectif republikanski; masculin, féminin republikanec, -nka

    calendrier masculin républicain republikanski koledar
    constitution féminin républicaine republikanska ustava
    mouvement masculin républicain populaire (M. R. P.) ljudsko republikansko gibanje
    parti masculin républicain republikanska stranka (v ZDA)
  • republican [ripʌ́blikən]

    1. samostalnik
    republikanec, privrženec republikanske ureditve

    Republican privrženec republikanske stranke v ZDA

    2. pridevnik
    republikanski, ki se tiče republike, privržen republiki; republiški; (o pticah) ki živi v velikih skupinah, družaben

    Republican pripadajoč republikanski stranki v ZDA
    Republican Party republikanska stranka v ZDA
    Republican National Committee republikanski izvršni odbor (v ZDA)
  • republikánski republican

    privrženec republikánske stanke (ZDA) Republican
    republikánska stranka v ZDA Republican Party
    republikánski izvršni odbor (ZDA) Republican National Committee
  • republikánski républicain

    republikanski duh esprit républicain
    republikanska stranka parti républicain
  • requérant, e [rəkerɑ̃, t] masculin, féminin prosilec, -lka; pritožnik, -ica; tožnik, -ica

    partie féminin requérante dans un procès tožeča stranka v pravdi
  • respondent [rispɔ́ndənt]

    1. prislov
    ki odgovarja, reagira (to na)
    dovzeten (to za)
    pravno obtožen
    arhaično ustrezen

    the respondent party tožena stranka

    2. samostalnik
    pravno obtožencc, -nka (zlasti v ločitveni pravdi)
  • right1 [ráit] samostalnik
    pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
    desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
    množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red

    by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
    by right of zaradi; na temelju
    in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
    on the right na desni
    to the right na desno
    by right(s) po pravici, z vso pravico
    right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
    right of disposal pravica razpolaganja
    right of inheritance dedno pravo (pravica)
    right of notice pravica odpovedi
    right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
    right of search pravica do preiskave
    right of succession nasledstvena pravica
    rights and duties pravice in dolžnosti
    right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
    the Right parlament desnica, konservativna stranka
    the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
    countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
    mineral right rudosledna pravica
    women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
    all rights reserved vse pravice pridržane
    to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
    to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
    it is my right to know imam pravico, da vem
    he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
    he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
    to do the right pravo narediti
    to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
    to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
    to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
    to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
    to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
    he sat on my right sedel je na moji desni strani
    to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
    to turn to the right kreniti, zaviti na desno
    I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve
  • rojalistič|en (-na, -no) royalistisch
    rojalistična stranka die Königspartei
  • sbando m
    allo sbando publ. brez vodstva, pasiven:
    un partito allo sbando stranka brez vodstva, prepuščena toku dogodkov
  • scinder [sɛ̃de] verbe transitif (raz)klati, (raz)cepiti; ločiti

    se scinder razklati se
    le parti s'est scindé après le vote stranka se je razcepila po glasovanju
    se scinder en deux, trois razklati se na dvoje, na troje
  • sestrsk|i [ê] (-a, -o) schwesterlich, geschwisterlich; Schwester- (firma die Schwesterfirma, ladja das Schwesterschiff, ljubezen die Schwesterliebe, stranka die Schwesterpartei, uniforma die Schwesterntracht)
  • Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

    1. patricija
    a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
    b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI.

    2. plebejca
    a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
    b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).