Franja

faible [fɛbl] adjectif slaboten, slab, šibek, medel; nebogljen, slabotnega značaja; preveč prizanesljiv (avec z); nepomemben, premajhen; masculin slabič, slabotnež; šibka stran (mesto), boleča točka, slabost

faible d'esprit slaboumnež
le faible du livre šibka stran (slabost) knjige
faible rendement masculin slaba storilnost
café masculin faible nemočna kava
esprit masculin faible topoglavec, bebec
les économiquement faibles premoženjsko šibke osebe
pays masculin faible šibka država (brez sredstev, brez obrambe)
point masculin faible de quelqu'un, quelque chose šibka točka nekoga, nečesa
avoir du faible pour quelque chose imeti nagnjenje do česa
n'avoir qu'une faible idée de quelque chose slabo kaj poznati
éprouver un faible pour une femme, pour le tabac čutiti, imeti nagnjenje do neke ženske, do tobaka
être faible en allemand biti slab v nemščini
être faible de cœur biti bolan na srcu
être, se montrer faible avec quelqu'un hitro popuščati komu

Farbtafel, die, barvna stran; Technik barvna lestvica

fasáda ž (fr. façade) fasada, pročelje, čelna stran stavbe

faz ženski spol obraz, obličje; zunanja stran, sprednja stran (stavbe); glava kovanca; prava stran (blaga); stališče, vidik; videz

faz a faz iz obličja v obličje
a la faz de, en faz de vpričo

fernab daleč od, daleč stran

fernbleiben^* ne udeleževati/udeležiti se, ne priti (k, v), izostati, držati se stran od

Feuilleton, der, feljton; kulturna priloga/stran

fianco m (pl. -chi)

1. bok:
poco nei fianchi suh, mršav
tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
avere ai fianchi pren. imeti za petami
stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

2. šibka stran (tudi pren.):
è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

3. krilo:
il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
il fianco dell'esercito krilo vojske
fianco destr! voj. na desno!
fianco sinistr! voj. na levo!
di fianco s strani

4. pobočje:
i fianchi del monte pobočja hriba

flank¹ [flæŋk] samostalnik
bok, bočna stran

vojska to take the enemy in the flank napasti sovražnika z boka
vojska flank attack napad z boka
flank guard kritje z boka
to turn the flank obiti bok

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

foible [fɔ́ibl] samostalnik
slaba stran, šibka točka
šport upogljivi del meča

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fortbringen^* odnesti, odpeljati, spraviti stran (von od); sich fortbringen preživljati se

fortdürfen^* smeti oditi/iti stran

forte¹ [fɔ:t] samostalnik
dobra stran, sončna točka; del sablje od ročaja do sredine rezila; posebna sposobnost, odlika

fortgießen^* zliti stran/proč

fortkriegen spraviti stran/proč

fortlaufen^* teči stran, (fliehen) pobegniti, uiti, uhajati; (weitergehen) nadaljevati se

fortschaffen spraviti stran/proč, odstraniti

fortschicken poslati proč/stran, Post usw.: odposlati