Franja

Zadetki iskanja

  • remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

    se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
    en remettre (familier) pretiravati
    s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
    je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
    pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
    je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
    cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
    ce n'est que partie remise to je samo odloženo
    remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
    remettre ses chaussures spet se obuti
    remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
    remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
    remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
    remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
    remettre sa démission podati ostavko
    remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
    remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
    se remettre à fumer zopet začeti kaditi
    remettre au hasard prepustiti slučaju
    remettre une lettre izročiti pismo
    se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
    se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
    remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
    remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
    remettre une partie končati igro neodločeno
    remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
    remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
    remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
    remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
    remettre en place (figuré) spet spraviti v red
    remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
    remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
    remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
    se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
    remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
    remettre au point pojasniti
    remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
    remettre en vigueur zopet uveljaviti
    le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
    se remettre au travail iti zopet na delo
    il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
    il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!
  • re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι) stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

    1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

    2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.
  • riddle1 [ridl]

    1. samostalnik
    uganka; skrivnost; zagonetna, skrivnostna oseba ali stvar

    to propose a riddle staviti uganko
    to read (to solve) a riddle rešiti uganko

    2. neprehodni glagol
    govoriti ali izražati se v ugankah; nejasno se izražati
    prehodni glagol
    uganiti, razrešiti uganko

    riddle me this razrešite mi to uganko!
  • risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti

    se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
    risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
    risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
    risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
    vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
    risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
    risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
    risquer sa vie življenje tvegati
    la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta
  • rožìč2 (za puščanje krvi) ventosa f

    staviti komu rožiče pegar a alg una ventosa
  • rôžič botanika carob; carob bean, carob pod; medicina (za puščanje krvi) cupping glass

    staviti rôžiče medicina to cup
  • rôžič (sadež) caroube ženski spol ; (za puščanje krvi) ventouse ženski spol

    staviti komu rožice appliquer (ali poser, mettre) des ventouses à quelqu'un
  • sail1 [séil] samostalnik
    jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
    krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
    poetično krilo, perut

    in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
    under sail pod jadri, na vožnji, na poti
    under full sail, with all sails set s polnimi jadri
    a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
    a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
    to clap on sail hitro zviti jadra
    to crowd sail jadrati z vsemi jadri
    to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
    to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
    to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
    to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
    to lower, to strike sail spustiti jadro
    to make sail odpluti, iti na morje
    to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
    to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
    to shorten, to take in sail skrajšati jadro
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
    to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve
  • sbaraglio m (pl. -gli)

    1. poraz:
    buttarsi, gettarsi allo sbaraglio staviti vse na kocko, tvegati
    mandare, porre qcn. allo sbaraglio spraviti koga v hudo nevarnost, koga poslati v gotovo pogubo

    2. igre triktrak (s tremi kockami)
  • scommessa f

    1. stava (igra, znesek):
    fare una scommessa staviti
    perdere, vincere una scommessa dobiti, izgubiti stavo

    2. pren. stava, tvegano podjetje
  • série [seri] féminin serija, vrsta, niz; biologie razvojna vrsta

    en série serijsko, v seriji
    hors série posebej izdelan, neserijski
    homme masculin hors série nenavaden, izreden človek
    une série d'ennuis vrsta nevšečnosti
    fabrication féminin (de meubles) en série serijska proizvodnja (pohištva)
    numéro masculin de série serijska številka
    soldes féminin pluriel de fins de série razprodaja ostankov (oblek, čevljev)
    voiture féminin de série serijski avto
    fabriquer en série serijsko izdelovati
    poser une série de questions staviti vrsto vprašanj
    travailler en série obilo proizvajati, toda srednje kakovosti
  • set*3 [set]

    1. prehodni glagol
    postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
    naščuvati (at s.o. proti komu)
    razpisati (nagrado) (on na)
    stisniti (zobe)
    gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
    sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

    2. neprehodni glagol
    zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
    ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
    gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
    lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

    to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
    to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
    to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
    to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
    to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
    to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
    to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
    this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
    to set bounds to s.th. omejiti kaj
    to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
    this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
    to set chairs for everybody namestiti stole za vse
    his character has set njegov značaj je dozorel
    to set the clock (the watch) naravnati uro
    to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
    to set at defiance izzvati, kljubovati
    to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
    to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
    to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
    to set an end to s.th. napraviti konec čemu
    to set an engine going spraviti stroj v pogon
    to set an example dati zgled
    to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
    to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
    how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
    to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
    to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
    to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
    to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
    to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
    to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
    to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
    to set foot on s.th. stopiti na kaj
    to set free (at liberty) izpustiti na prostost
    to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
    to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
    to set a hen posaditi kokoš na jajca
    to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
    to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
    to set one's hand to a task lotiti se naloge
    I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
    to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
    to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
    the jelly has (is) set želé se je strdil
    to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
    to set a company laughing spraviti družbo v smeh
    to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
    to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
    to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
    to set one's mind on obrniti svoje misli na
    to set to music uglasbiti
    my muscle sets mišica se mi napne
    to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
    to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
    public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
    to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
    to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
    to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
    to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
    to set the police after s.o. poslati policijo za kom
    to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
    to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
    to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
    to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
    to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
    to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
    to set s.o. right popraviti, korigirati koga
    to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
    to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
    to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
    to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
    to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
    to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
    to set seed posejati seme
    to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
    to set spies on s.o. vohuniti za kom
    to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
    to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
    his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
    to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
    to set the table pogrniti mizo
    to set a task dati, naložiti nalogo
    to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
    to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
    to set s.o. thinking dati komu misliti
    to set a trap nastaviti past (zanko)
    to set at variance spreti, razdvojiti
    to set veils razpeti jadra
    to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
    to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
    to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
    to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
    to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
    to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
    to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
    it sets him well dobro mu pristaja
    the weather has set fair vreme je postalo lepo
    to set s.o. to work spraviti koga k delu
    to set o.s. to work lotiti se dela
  • set up prehodni glagol
    (pokonci) postaviti, zgraditi, ustanoviti; dvigniti (hrup); povzročiti, izzvati, ustvariti; odpreti (trgovino)
    figurativno postaviti (koga) na noge; ozdraviti, spraviti na noge (bolnika); postaviti na vidno mesto, poudariti; uvesti (modo); imenovati (kandidate); oskrbeti, založiti (with z)
    montirati (stroj), postaviti (šotor); naščuvati (against proti)
    tisk postaviti; predložiti, postaviti (teorijo)

    to set up a new society ustanoviti novo družbo
    to set up a claim pravno postaviti zahtevo
    to set up a cry (a shout) zavpiti, zakričati
    he set up as a grocer odprl je špecerijsko trgovino
    to set up a MS tisk (po)staviti rokopis
    I am well set up with books dobro sem oskrbljen (založen) s knjigami
    to set up a statue postaviti kip
    his help set me up again figurativno njegova pomoč me je zopet spravila na noge
    to set up for o.s. osamosvojiti se
    to set up for hoteti veljati za, hoteti biti
    I don't set up for a purist (a moralist) ne maram biti purist (moralist)
  • shirt1 [šə:t] samostalnik
    (moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

    shirt of mail železna srajca
    night shirt nočna srajca
    stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
    near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
    to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
    to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
    not to have a shirt to one's back biti zelo reven
    he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
    to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
    to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
    to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • spēs, spĕī, f (gl. spatium)

    1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

    2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

    3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

    Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.
  • stô štev. sto: sto i jedan, sto i dvadeset; bježati sto konaka, gl. konak; kladiti se sto prema jedan staviti sto proti ena; sto puta više, gl. tudi stotina, stotinak
  • stó a (ali one) hundred

    štiri stó four hundred
    120 dni one hundred and twenty days
    nekaj čez stó a hundred odd
    okrog stó about a hundred
    5 od stó five per cent
    stó let star človek a centenarian
    tek na stó metrov hundred metres, hundred metres' sprint (ali race)
    stodvajset (120) a great hundred, a long hundred
    staviti 1:100 to bet one to hundred
  • table2 [téibl] prehodni glagol
    položiti na mizo; vnesti v tabelo, v tabelarni pregled, v popis; načrtati, grafično prikazati, napisati, formulirati; sestaviti, izdelati rešitev
    tehnično vključiti, vklopiti, včepiti
    ameriško, politika odgoditi
    mornarica podložiti ali ojačiti jadro; (redko) pogostiti
    neprehodni glagol
    zastarelo biti na hrani, obedovati (with pri)

    to table a motion, a bill parlament predložiti predlog, zakonski osnutek (za razpravo)
    to table a motion of confidence staviti predlog zaupnice
  • tableau [tablo] masculin slika; (= tableau noir) (šolska) tabla; plan; tabela; seznam; pregled; razpredelnica; prizor, scena; opis

    sous forme de tableau tabelaričen
    tableau d'affiches deska za lepake
    tableau de bord kontrolne naprave na letalu, v avtu
    tableau chronologique kronološka tabela
    tableau de distribution (él) stikalna plošča
    tableau d'avancement seznam oseb, predloženih za napredovanje
    tableau d'honneur seznam najholjših dijakov
    tableau idyllique idiličen prizor
    tableau de lots seznam dobitnikov
    tableau de pose tabela za osvetlitev (photographie)
    tableau de la maladie, nosographique bolezenska slika
    tableau de publicité reklamna tabla
    tableau récapitulatif, synoptique pregledna tabela, preglednica
    tableau de roulement tabela turnusov, izmen
    tableau de service službeni plan
    tableau statistique statistična tabela
    tableau des tirages plan (loterijskega) žrebanja
    tableau vivant živa slika
    pour achever le tableau da bo slika popolna, da bo mera polna
    collectionner des tableaux zbirati slike
    être inscrit au tableau d'honneur biti vpisan v seznam najboljših učencev, dobiti nagrado ob koncu šolskega leta kot najboljši učenec v razredu
    faire un tableau fidèle des événements dati veren opis dogodkov
    c'est, il y a une ombre au tableau (figuré) v sicer lepi sliki je majhna pomanjkljivost, napaka
    miser sur deux tableaux staviti na dve karti
    drame masculin en trois actes et dix tableaux drama v treh dejanjih in 10 slikah
    vieux tableau (populaire) pretirano našminkana stara ženska