Franja

enoinpolsôben (-bna -o) adj.
enoinpolsobno stanovanje monolocale, monocamera più studio

enosóben one-roomed, pogovorno one-room

enosóbno stanovanje one-roomed flatlet

etážen de piso

etažno stanovanje piso m

etažn|i (-a, -o) Stockwerk- (tudi rastlinstvo, botanika), Etagen- (kurjava die Etagenheizung, peč der Etagenofen)
etažno stanovanje die Eigentumswohnung, die Stockwerkswohnung
etažna lastnina das Stockwerkseigentum, das Wohnungseigentum
tehnika etažna rešetka der Staffelrost

exigu, ë [ɛgzigü] adjectif zelo majhen, majcen, neznaten; malenkosten, pičel, boren, reven, omejen

appartement masculin exigu majhno, tesno stanovanje
ressources féminin pluriel exiguës nezadostna sredstva

gānea -ae, f: CI., S., L., T., PLIN. IUN., SUET., AP. ali (star.) gāneum -ī, n: NAEV. FR., PL., TER., VARR. (prim. gr. *γα-νεῖον, dor. *γά-ναιον podzemeljsko stanovanje) podzemeljska (kletna) krčma, beznica; te so bile na slabem glasu kot gnezda skrivne razuzdanosti; prim.: occulta loca et subterranea, quae ganea Graeci vocant ISID., ganeum antiqui locum abditum ac velut sub terra dixerunt P. F.; meton. tudi življenje po krčmah, popivanje, pijančevanje.

garni [garni] masculin opremljena soba (stanovanje, hiša)

habiter un garni bivati v opremljeni sobi (stanovanju)
vivre, loger en garni živeti, stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
louer en garni dati v najem opremljeno sobo (stanovanje)

habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)

I. trans.

1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.

2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —

II. intr.

1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.

2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?

hran|a ženski spol (-e …)

1. die Nahrung
živalstvo, zoologija iskanje hrane die Nahrungssuche
pomanjkanje hrane der Nahrungsmangel
potreba po hrani der Nahrungsbedarf
priprava hrane die Nahrungszubereitung
vir hrane die Nahrungsquelle
zaloga hrane der Nahrungsvorrat
medicina zastrupljenje s hrano die Nahrungsmittelvergiftung
iskati hrano auf Nahrungssuche gehen

2. die Kost
brezplačna hrana freie Kost, -kost
(dietna Schonkost, domača Hausmannskost, dopolnilna Beikost, kmečka Bauernkost, krepilna Aufbaukost, polnovredna Vollwertkost, Vollkost, presna Rohkost, suha Trockenkost)
hrana in stanovanje Kost und Logis
lahka/težka hrana leichte/schwere Kost

3. (jedi, obroki) das Essen, -essen (v menzi Kantinenessen, Werksessen)

4. živalska: das Futter, die Kost (za mačke Katzenfutter, za pse Hundefutter, Hundekost)
|
beljakovina iz hrane das Nahrungseiweiß
izdaja hrane die Essenausgabe
ostanki hrane Speisereste množina
medicina zavračanje hrane die Nahrungsverweigerung
biti na hrani pri in Kost sein (bei)
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
figurativno topovska hrana das Kanonenfutter

hrána food; fare; nourishment, nutriment, article (s pl) of food; pabulum (često figurativno); (živež, živila) victuals pl, provisions pl, eatables pl, (knjižno) viand (s pl), žargon grub, ZDA žargon chow; (jed) dish, course, go; (obrok) meal; (v menzi, skupna) mess, commons pl; (predpisana) diet, dietary, regimen

brez hráne short of food, without food
redilna hrána nourishing food
obilna, mastna hrána rich food
domača hrána household fare
dobra hrána good fare
slaba hrána bad (ali poor) fare
lahka hrána light food
preprosta hrána plain food
koncentrirana (vitamizirana) hrána concentrated (vitaminized) food
osnovna, glavna hrána staple food
duševna hrána mental pabulum, intellectual sustenance, food for the mind
hrána za topove cannon fodder
hrána in obleka food and clothing
hrána in vsa oskrba all found
hrána in stanovanje board and lodging
brezplačna hrána in stanovanje free board and lodging
oskrba s hráno food supply
dodatek v hráni supplement in kind
pomanjkanje hráne food shortage, scarcity of provisions
uvoz hráne import(s) of food
oseba, ki si dela zaloge hráne (food) hoarder
prikrajšanje, zmanjšanje hráne food cuts pl
nezadostna hrána short commons
biti na hráni pri to board with
dobiti nekaj hráne za pod zob žargon to get some grub
angleška hrána mi ne diši I do not relish English cooking
hrána se kvari the food is going rotten (ali going bad, going off)
loviti, iskati hráno to forage for food
on mi daje hráno he supplies me with food, he provides my food
odtrgavati si hráno od ust to deny oneself food
vzeti koga na hráno to give someone board, to take someone as a boarder, to board someone
odtegovati si hráno to put oneself on short commons, to cut down on one's food

hrána nourriture ženski spol , aliment moški spol , vivres moški spol množine , pension ženski spol

imeti stanovanje in hrano être logé et nourri
imeti hrano brezplačno être nourri gratuitement
vzeti na hrano prendre en pension
bolniška hrana alimentation ženski spol d'un malade, régime moški spol
mesna hrana alimentation ženski spol carnée, régime moški spol carné
rastlinska hrana aliments végétaux, nourriture végétale, régime végétarien
zdrava hrana nourriture saine

hrána (-e) f

1. cibo, nutrimento, alimento; vitto; piatto;
rastlinska, živalska hrana nutrimento vegetale, animale
kuhana, surova hrana cibo cotto, crudo
dietna, izdatna, kalorična hrana cibo dietetico, abbondante, calorico
domača, gostinska hrana cucina casalinga, di trattoria
najljubša hrana il piatto preferito
suha, topla hrana piatto freddo, caldo
pension, kjer imajo hrano in stanovanje una pensione con (assicurato) vitto e alloggio

2. pren. nutrimento, cibo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti na hrani v gostilni mangiare in trattoria
imeti koga na hrani tenere uno a pensione
poskrbeti za duševno hrano ljudi aver cura del nutrimento spirituale del prossimo
biol., kem. beljakovinska hrana alimento proteico
pren. topovska hrana carne da cannone

hrána alimentación f , alimento m ; comida f ; nutrimento m

domača hrana comida f casera
bolniška hrana dieta f; régimen m
mesna hrana comida de carne
rastlinska hrana alimentación vegetal
postna hrana comida de vigilia
topovska hrana (fig) carne f de cañon
zdrava hrana alimentación sana
biti na hrani estar de huésped
vzeti na hrano tomar de huésped
imeti (brezplačno) hrano in stanovanje tener comida y alojamento (gratuitos)

insalubre [ɛ̃salübr] adjectif nezdrav, škodljiv zdravju

logement masculin, îlot masculin insalubre revno, nezdravo stanovanje, revna (mestna) četrt
climat masculin insalubre nezdravo podnebje

insalubrité [-brite] féminin nezdravost

insalubrité du climat nezdravo podnebje
insalubrité d'un logement nezdravo stanovanje

interior notranji; skrit

comercio (mercado) interior notranja trgovina (trg)
habitación (piso) interior dvoriščna soba (stanovanje)
política interior notranja politika
ropa interior spodnje perilo
interior m notranjost; notranji del mesta (dežele); srce
Interior Tu (v naslovu na pismu)

iskati (iščem) poiskati

1. suchen (etwas/nach etwas), nenačrtno: herumsuchen; kopati: graben nach, rude ipd.: schürfen nach; v vodi: fischen nach; tipaje: fühlen nach, tasten nach; kaj: auf der Suche sein nach (etwas)
začeti iskati sich auf die Suche machen nach (etwas)
kaj konkretnega: auf -suche sein (stanovanje/talente/hrano/zaposlitev auf Wohnungssuche/Talentsuche/Nahrungssuche/Stellungssuche sein)
iskati pomoč/prepir/pozabljenje Hilfe/ Streit/Vergessen suchen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
figurativno iskati kot šivanko v kupu sena wie eine Nadel im Heuhaufen suchen
iskati z lučjo pri belem dnevu figurativno mit der Laterne suchen
tu nimaš kaj iskati hier hast du nichts zu suchen/nichts verloren
kaj tu iščeš? was hast du hier zu suchen?
v oglasih: išče se X X gesucht

2.
policijsko iskati koga/kaj: fahnden nach (jemandem/etwas)

3.
iti iskat holen, holengehen, bringen

4.
človek, ki išče … ein -suchender
(počitek Erholungssuchender, poznanstva Kontaktsuchender)

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

A) imperf., perf.

1. pronunciare; dire:
izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

2. scusare

B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)

izprázniti to empty; to vacate, to evacuate; to deplete; (čašo) to drink up; (črevo) to move (one's bowels); (poštni nabiralnik) to clear, ZDA to collect mail

izprázniti buteljko vina to empty (pogovorno to discuss) a bottle of wine
izprázniti (izpiti) do zadnje kaplje to drain dry, to drain to the dregs
izprázniti sod (vina) to rack (ali to draw) off wine
izprázniti stanovanje to vacate one's flat
izprázniti se to become empty (ali void); (službeno mesto) to become vacant; (stolica, fiziologija) to excrete, to relieve oneself, to move one's bowels, to have a motion, to defecate, evfemizem to answer the call of nature