Franja

prìdati prìdām pridati, dodati: pridati važnost čemu spoznati kaj za pomembno

primeur [primœr] féminin novost; zgodnost; pluriel zgodnje sadje, zgodnja zelenjava ali povrtnina

de primeur (agronomie) zgoden
avoir la primeur de quelque chose kot prvi uživati, spoznati, imeti kaj
marchand masculin des primeurs trgovec z (zgodnjo) zelenjavo
vin masculin dans sa primeur čisto mlado vino

princ samostalnik
1. (član vladarske družine) ▸ hercegPovezane iztočnice: kronski princ

2. (idealen moški) ▸ hercegZaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj običajno obstajajo samo v pravljicah. ▸ Hiába várják álmaik hercegét, hiszen azok általában csak a mesében léteznek

3. (v pravljici) ▸ herceg

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

rázlog m
1. razlog: dostatan, dovoljan razlog za protivmjere
2. preudarek, premislek: učiniti nešto bez -a
3. čovjek od -a razumen človek; imati razlog imeti prav; s -om po pravici; podati se -u spoznati, kaj je prav; u razlog se! spametuj se!, pomisli!

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

red¹ [red] pridevnik (redly prislov)
rdeč; rus; pordečen (with od)
okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

as red as a rose rdeč kot vrtnica
red admiral (metulj) admiral
Red Army Rdeča armija
a red battle krvava bitka
red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
red cent bakren novčič
red chalk krvavec (kamen)
red coats sleng vojaki
red deer jelen
red eye ameriško, sleng cenen viski
red eyes with tears od jokanja rdeče oči
red flag rdeča zastava
red flannel sleng jezik
red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
red light rdeča luč
red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
red meat govedina, bravina
a red radical politika hud, zagrizen radikal
red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
red vengeance krvavo maščevanje
red weed mak
red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
to be red with anger biti rdeč od jeze
it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
to make red pordečiti
to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
to see red figurativno pobesneti
to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
to turn red postati rdeč, zardeti

rein [rɛ̃] masculin ledvica, obist; pluriel ledja, križ

coup masculin de reins hudo trganje v križu
effort masculin, tour masculin de reins trganje v ledjih, v križu, lumbago
greffe féminin d'un rein presaditev ledvice
j'ai mal aux reins križ me boli
avoir les reins forts (ali: solides) (figuré) biti bogat, vpliven, mogočen
avoir les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen
avoir de la force dans les reins biti plečat, močnih pleč
casser les reins de quelqu'un (figuré) uničiti komu kariero
se casser les reins, se donner un tour de reins zlomiti si, spahniti si križ
mettre l'épée dans les reins de quelqu'un priganjati, jeziti, dražiti, vznemirjati neprestano koga
sonder les reins et les cœurs skušati spoznati intimna čustva

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. — Od tod adj. pt. pf. ratus 3

1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

schuldig

1. kriv (für za); schuldig geschieden ločen kot kriva stran; sich schuldig fühlen čutiti se krivega; jemanden einer Tat schuldig sprechen Recht spoznati (koga) za krivega (česa); sich schuldig bekennen/auf schuldig plädieren priznati krivdo; sich schuldig machen zakriviti, zagrešiti (kaj)

2. dolžen; schuldig bleiben ostati dolžen; schuldig sein biti dolžen; Dank schuldig sein biti dolžen hvaležnost; schuldige Aufsicht dolžno nadzorstvo

secreto moški spol tajnost, skrivnost; molčečnost; tajno sredstvo; hlačni žep; patentna ključavnica

secreto comercial poslovna tajnost
secreto de la confesión, secreto sacramental spovedna tajnost
secreto postal poštna tajnost
secreto profesional uradna tajnost
secreto a voces javna tajnost
de secreto skrivaj, tajno
conocer el secreto, estar en el secreto (fig) razumeti se (na), spoznati se (na), vešč biti
sonsacar un secreto (a) izvabiti komu skrivnost
secretos pl pri-, s-krivanje
no tengo secretos para tí (fig) hočem čisto odkrito govoriti s teboj

semblant [sɑ̃blɑ̃] masculin videz

faux semblant varljiv videz
il y a un semblant de vérité dans ... je videz resnice v ...
faire semblant de delati se, hliniti
il fait semblant d'être malade dela se bolnega
ne faire semblant de rien ne dati spoznati, hliniti brezbrižnost ali nevednost

snuff² [snʌf]

1. samostalnik
vohanje, obvohavanje; vdih skozi nos
figurativno, zastarelo prezirljivo vihanje nosu; njuhalni tobak, njuhanec; zdravilo, ki se jemlje z njuhanjem
figurativno majhna količina, ščepec

a pinch of snuff ščepec njuhanca
to give s.o. snuff figurativno, pogovorno zasoliti jo komu, napraviti komu, da bo pomnil
to be up to snuff figurativno, pogovorno biti prebrisan, poznati vse zvijače
to take snuff njuhati, nosljati tobak

2. neprehodni glagol
vohati, obvohavati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad)
njuhati, nosljati tobak; smrkati
prehodni glagol
smrkniti, vdihati (kaj) skozi nos; povohati, poduhati
figurativno vohati, slutiti (kaj)

to snuff it spoznati (spregledati) prevaro

spoznávati (-am) imperf. glej spoznati | spoznavati

Sprache, die, (-, -n) jezik; figurativ govor; des Körpers, Tierkunde der Bienen: govorica; natürliche Sprache naravni jezik; künstliche Sprache umetni jezik; die gleiche Sprache sprechen govoriti isti jezik; eine andere Sprache sprechen govoriti drug jezik; eine deutliche Sprache sprechen vse povedati, Mensch: povedati brez ovinkov; die Sprache ist von... govor je o; die Sprache bleibt einem weg (človeku) zapre sapo; die Sprache verschlagen/rauben vzeti dar govora, ostati brez besed (es hat ihr die Sprache verschlagen ostala je brez besed) ; die Sprache auf etwas bringen speljati pogovor na (kaj);
an: an der Sprache erkennen spoznati po govoru (ugotoviti poreklo);
in: in sieben Sprachen schweigen molčati v vseh jezikih;
mit: mit der Sprache herausrücken priti z besedo na dan; heraus mit der Sprache Z besedo na dan!/Povej že enkrat!;
zu: zur Sprache bringen sprožiti, načeti, omeniti; zur Sprache kommen priti na dnevni red, biti omenjen

spreglédati (ne opaziti) to overlook; (odpustiti, oprostiti) to forgive, to condone, to pass over, to ignore, to take no notice (of); (prezreti) to overlook, (besedo) to omit, to overlook

spreglédati komu napako to excuse someone's mistake
spreglédati koga pogovorno to see through someone's (little) game, (žargon) to get someone's number
spregledal sem njegovo hinavščino I saw through his hypocrisy
spreglédati (spoznati) prevaro to sense deceit (ali a trick)
spregledal je (figurativno, oči so se mu odprle) the scales fell from his eyes, he opened his eyes