Franja

accounting [əkáuntiŋ] samostalnik
račun, proračun, bilanca

accounting cost kalkulacija
there's no accounting for tastes okusi so različni

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

accumbō (adcumbō) -ere -cubuī -cubitum (ad in *cumbere; prim. cubō)

1. leči: in via Pl., cum aliquo Pl., in actā cum suis N.

2. occ.
a) leči na obmizni blazinjak, leči k mizi, leči k obedu, v pf. tudi = ležati (Grki in Rimljani pri obedu niso sedeli, ampak so ležali ob mizi na blazinjakih (lectus) tako, da so se naslanjali z levo stranjo na blazinjak, z desnico pa so jemali jedi z mize, prim. triclinium in lectus): ire accubitum Pl., Varr. ap Non. iti jest, acc. in epulo, in convivio alicuius Ci., apud aliquem Ci. ep. gostovati (v gosteh biti) pri kom, supra ali infra aliquem Ci., cum aliquo Mart. s kom = poleg koga (kot sogost), eodem lecto Scipio et Hasdrubal adcubuerunt L., acc. in summo lecto Pl., Lacedaemonii cotidianis epulis in robore accumbunt Ci., acc. uxoris loco, immo praetoris Sen. rh., accumbens S. fr., Suet. pri mizi, obedu ležeč; z acc. rei: acc. mensam Acc. ap. Non., Luc. ap. Non. ali mensulam, cenam paratam Ap. leči k mizi, obedu, z acc. personae: acc. scortum Pl. za sosedo k mizi (k obedu) vzeti; pesn. z dat.: epulis accumbere divôm V. udeleževati se.
b) leči k ženski: alicui (feminae): Pr., Tib.
c) uleči se (o bolniku): Vulg.

ach o (ach wenn o, ko bi...), oh, (klagend) joj; ach Gott! lepa reč!; ach ja no ja; ach nein kje neki; ach so a tako; ach was? kaj?; ach was! kje pa! ne!; ach du lieber Himmel! nemogoče!

achātēs -ae, acc. -ēn (sc. gemma) f (gr. ὁ ἀχάτης) ahat, poimenovan po reki Ahatu (Achātēs), kjer so ga najprej našli: Lucan., Plin., Sil., Vulg., Isid.

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

achopper [ašɔpe] verbe intransitif spotakniti se, zadeti ob (sur une pierre ob kamen); figuré spodleteti, razbiti se

il achoppe toujours sur ces problèmes vedno se spotakne, zaustavi ob teh problemih
les négociations achoppèrent sur cette question pogajanja so se razbila ob tem vprašanju

Acīdalia -ae, f (Ἀκιδαλία) Akidalija, Venerin vzdevek po istoimenskem beotijskem studencu, v katerem so se kopale Gracije: V., Serv. Od tod adj. Acīdalius 3 Akidalijin, akidalijski, Venerin: nodus Mart. Venerin pas, arundo Mart. knidski (Cnidus) trst.

aciēs -ēī, redko kontr. aciē (S. fr., Prisc.), star. aciī (Matius ap. Gell.), f (acēre, prim. ācer)

A. v prvotnem pomenu ostrina, rezilo: securium Ci., falcis V., hastae O., gladii Cu., rostri Plin., aciem trahere ali excitare Plin. brusiti, naspr. aciem praestringere ali hebetare Plin. (o)topiti; sinekdoha: stat feri acies V. rezko železo = ostri meč, mera acies ferri Plin. = nucleus ferri Plin. jeklo; pren.: patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci.

B. pren.

I.

1. očesna ostrina, srepost: sese ... ne vultum quidem atque aciem oculorum dicebant ferre potuisse C.

2. bistrost (bistrina) oči, vid: aciem oculorum praestringere Pl. vid jemati, hebes acies oculorum Ci., bonum incolumis acies, misera caecitas Ci., stupet insanis acies fulgoribus H., lumina ... aut videt aut acies nostra videre putat O., oculorum longinqua acies Gell. daljnovidnost; pren. duševna bistrina: ad eam rem habe omnem aciem Pl., ac. animi, ingenii, mentis Ci.

3. met. pogled, oči, pozornost: an tanta sit animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aciem in omnes partes dimittere O., aciem alicui ad se dirigere Cat., acrem in omnes partes aciem intendere Ci. pozornost obračati, ostro paziti na vse strani; pesn. = migljanje: stellis acies obtusa videtur V.

4. zenica: acies ipsa, quae popula vocatur Ci.

5. sinekdoha oko: sanguineam (podpluto) volvens aciem V., huc geminas nunc flecte acies V., nasus utramque aciem discernit et munit Lact.

II.

1. ("ostrina" vojske, namenjene v boj =) bojna vrsta, bojni red: prima acies C., L., in prima acie versari S. ali primori in acie versari T., prima ac secunda acies C., quarta a. C., duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C., media acies C. sredina, extrema, novissima L. ali postrema a. S., L. zadnja bojna vrsta, dextra a. L. desno krilo; od tod pren. vrsta sploh: a. columnarum Cod. Th., dentium Amm.

2. sinekdoha bojni red, (v bojni red postavljena) vojska, čete: simplex Auct. b. Alx., duplex C., acie triplici instructa C. bojni red v treh bojnih vrstah, trivrstni bojni red, a. exercitus nostri C., agmina potius quam acies pugnabant L. bojevali so se bolj v pohodni postavi kakor v bojnem redu, concurrunt Tyrrhenae acies V., a. pedestris Cu. pehota, a. equitum ali equestris Vell., quarum (navium) acie constituta N.; pesn.: acies Volcania V. ognjeno morje.

3. met. bitka, boj, bojišče: Pharsalica Ci., equestris Cu., navalis Mel., non proeliis neque acie, sed alio modo bellum gerere S., cadere in acie L., acie L. ali in acie dimicare C., acie confligere, pugnare L., decernere acie N., in acie vincere C., aliquem acie vincere CU., exercitum (copias N.) in aciem producere L., copias in aciem educere L., aciem audere T., aciem complere Cu. bojišče; pren. (o prerekanju): Q., orationis aciem contra conferam Pl. nagovoriti ga hočem, nos iam in aciem dimicationemque veniamus Ci., ad philosophos me revocas, qui in aciem non saepe prodeunt? Ci. ki se ne spuščajo ... v boj.

Acīlius 3 Acilij(ev), ime rim. plebejskega rodu, ki mu pripadajo Aviolae, Balbi in Glabriones. Poseb. znani so:

1. M.' Acilius Glabrio Manij Acilij Glabrion, tr. pl. l. 201, pretor l. 196; kot konz. l. 190 je premagal Antioha in Etolce: Varr., L.; po njem lex Acilia Ci. Acilijev zakon (de repetundis).

2. C. Ac. Glabrio Gaj Acilij Glabrion; okoli l. 156 je napisal zgodovino druge punske vojne v gr. jeziku, delo je polatinil Klavdij Kvadrigarij: Ci., L., Gell.

3. M.' Ac. Glabr. Manij Acilij Glabrion, pretor l. 70, konz. l. 67: Ci.

4. Ac. Glabr. Acilij Glabrion, konz. s Trajanom, usmrčen l. 95 po Kr. na povelje ces. Domicijana, ki ga je sumničil zaradi novotarij: Iuv., Suet. — Od tod adj. Acīliānus 3 Acilijev: annales Ac. L. zgodovina G. Acilija Glabriona = Ac. libri L.

aconīton (aconītum) -ī, n (gr. ἀκόνιτον) omej, preobjeda, strupena rastl.: V., Lucan., Plin.; v antiki so izvajali to ime iz skalnatih tal (ἀκόνη), kjer ta rastlina raste: quia nascuntur durā vivacia caute, agrestes aconita vocant O.; sinekdoha strup, strupena pijača: Iuv., lurida terribiles miscent aconita novercae O.

acrōtērium -iī, n (gr. ἀκρωτήριον)

1. štrleč rtič kakega pristanišča: Vitr.

2. pl. acrōtēria napušči na hišnem čelu, na katere so postavljali kipe, vaze idr.: Vitr.

Actaeōn -onis, acc. -ona, m Aktajon, sin Aristeja in Avtonoje, Kadmov vnuk; ker je videl Artemido v kopeli, ga je spremenila v jelena in nato so ga raztrgali njegovi lastni psi: Varr., O., Hyg., Sen. tr., Fulg., Serv.

Actium -iī, n (Ἀκτιον, demin. ἀκτή) Akcij, Aktij,

1. rt v Akarnaniji ob vhodu v Ambrakijski zaliv z Apolonovim svetiščem; v pomorski bitki l. 31 je tam Avgust premagal Antonija in Kleopatro ter sezidal v spomin te zmage istoimensko mesto: Ci. ep., L., Mel., Plin., Suet. Od tod adj. Actius 3 (Ἀκτιος) akcijski, pri Akciju: Apollo, litora V., bella V. bitka pri Akciju, pugna H., Phoebus, rostra Pr. Actiacus 3 (Ἀκτιακός) = Actius: Apollo O., frondes O. Apolonu posvečene lovorove veje, legiones T. ki so se bojevale pri Akciju, triumphus Suet. po pomorski bitki pri Akciju. Actias -adis, f (Ἀκτιάς) akcijska: Cleopatra Stat.

2. pristanišče na Korkiri: Ci. ep.

acūmen -inis, n (acuere)

1. ost, ostrina, ostri konec: verba sub acumen stili subeant Ci. (gl. subeō), ac. digiti, caudae O., rostri O., Plin., scorpii Ci. poet. želo, nasi, coni Lucr., montis O. krn (fem.), lignum sine acumine O. kopjišče brez osti, auspicium ex acuminibus Ci. (prim. acumina auspicata Arn.) ugodno znamenje, kadar so iz suličnih osti letele iskre; pren.: in acumine pulchritudinis esse Arn. na vrhuncu.

2. pren.
a) ost, ostrina (uma), ostroumje, bistroumje, dovtipnost, razumnost: ingenii N., ingeniorum Ci., Plin., dialecticorum Ci., ubi est acumen tuum? Ci., verbi aut sententiae quoddam acumen Ci. ost, etiam interpretatio nominis habet acumen Ci. dovtip, (Romanus) Graecis admovit acumina chartis H.
b) tenkoumnost, zvita ukana: argutiae et acumen eius Ci., nota meretricis acumina H.
c) želo = bridkost: acuminibus dolorum tortari Arn.
č) rezkost: acumina saporis Plin.

adaequō -āre -āvī -ātum

I.

1. (iz)enačiti, izravna(va)ti: molibus moenibus (dat.) adaequatis C. ko so bili zidovom enaki, tecta solo adaequare L. hiše z zemljo izenačiti = požgati, upepeliti, alesiam (sc. solo) flammis adaequare Fl.

2. pren. (iz)enačiti, v eno (isto) vrsto postaviti; s cum: Pompeius cum virtute fortunam adaequavit Ci., cum familiarissimis adaequatus Ci.; z dat.: L., Plin. iun., Suet., se virtute nostris adaequare non posse intellegunt C., libertos sibique et legibus T.; occ. primerjati: erant, qui formam, aetatem, genus mortis ... Alexandri fatis adaequarent T.

— II. (iz)enačiti se s kom (čim) = doseči (dosegati) koga (kaj): iubis sublevati equorum cursum adaequabant C. so dohajali drveče konje, adaequare navium cursum C., altitudinem muri C., gratiā apud Caesarem C. enak biti, famam hominis S., quod deorum vitam possit adaequare T.

adamov kostim frazem
(o goloti) ▸ ádámkosztüm
Na koledarju je v vseh teh letih v adamovem kostimu sodelovalo preko 200 športnikov. ▸ A naptárban ezekben az években végig több mint kétszáz sportoló szerepelt ádámkosztümben.
Pred kratkim je namreč razburil očividce, med njimi samega šefa karabinjerjev, saj so ga zalotili v adamovem kostimu na anconski plaži. ▸ Nemrég ugyanis felháborította a szemtanúkat – köztük magát a karabinierik parancsnokát is –, mivel ádámkosztümben kapták rajta az anconai strandon.
Sopomenke: Adamov kostim, adamov kostum, Adamov kostum

Adamov kostim frazem
(o goloti) ▸ ádámkosztüm
V gorskem jezercu so zaplavali v Adamovem kostimu, ko jih je presenetila skupina žensk, ki so se sprehajale ob jezeru. ▸ Ádámkosztümben úsztak be a hegyi tóba, amikor is meglepte őket nők egy csoportja, akik a tóparton sétáltak.
Sopomenke: adamov kostim, adamov kostum, Adamov kostum

Adamov kostum frazem
(o goloti) ▸ ádámkosztüm
Zdaj pa so se tri njegove fotografije v Adamovem kostumu pojavile na internetu. ▸ Most pedig három ádámkosztümös fényképe jelent meg az interneten.
Odvrgla sva brisači ter se v Evinem in Adamovem kostumu prižela eden k drugemu. ▸ Mindketten elhajítottuk a törülközőt, aztán éva- és ádámkosztümben egymáshoz simultunk.
Sopomenke: adamov kostum, Adamov kostim, adamov kostim

addebitare v. tr. (pres. addebito)

1. zadolžiti, obremeniti:
addebitare un conto bremeniti račun

2. pren. obdolžiti:
gli addebitarono l'insuccesso dell'impresa obdolžili so ga za neuspeh podjetja