Franja

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno

maccheronico agg. (m pl. -ci)

1. makaronski

2. ekst. slabo govorjen, slabo pisan (jezik)

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

mackàrija ž ekspr. slabo ravnanje: sad ću ti odmazditi za tvoje -e

malacarne f

1. žvarovina, slabo meso

2. pren. hudobnež, zlobnež

malaccio

A) m veliko zlo; huda bolezen:
non c'è malaccio pog. ni slabo

B) avv. precej slabo

malaconsejado ki je dobil slab nasvet, slabo svetovan

maladdress [mælədrés] samostalnik
slabo obnašanje

maladjusted [mælədžʌ́stid] pridevnik
neprilagojen, slabo prilagodljiv

maladminister [mælədmínistə] prehodni glagol
slabo upravljati, slabo voditi

maladministratioa [mælədministréišən] samostalnik
slabo upravljanje

malappris, e [malapri, z] adjectif neotesan, neolikan; vieilli slabo vzgojen; masculin cepec, teslo, neotesanec

espèce de malappris! cepec!

malaugurio m (pl. -ri) slabo znamenje:
uccello del malaugurio pren. zlovešča ptica

malbâti, e [malbɑti] adjectif slabo raščen

étre malbâti imeti slabo postavo, biti slabe postave

malcapitato

A) agg. slabo naletel; nesrečen

B) m (f -ta) nesrečnež, nesrečnica

malcasado slabo (nesrečno) poročen

malēssere m

1. slabo počutje

2. ekst. neugodje, nemir

malestar moški spol slabo počutje, neugodje

male-suādus 3 (ixpt. male in suādus) slabo svetujoč, zvodljiv, zapeljujoč, zavajajoč: illa hanc corrumpit mulierem malesuada vitilena (po drugih: viti plena) Pl., fames V., interpres Sid., malesuadi pocula succi Paul. Nol.