Franja

Zadetki iskanja

  • homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

    1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
    a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
    b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

    2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
    a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
    b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

    3. occ.
    a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
    b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
    c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
    č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
    d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

    4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

    Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.
  • humain, e [ümɛ̃, ɛn] adjectif človeški, človečanski; človekoljuben, human; masculin človeška narava, moč

    les humains (poétique) ljudje, smrtniki
    plus qu'humain nadčloveški
    le genre humain človeški rod
    lettres féminin pluriel humaines humanistične vede oziroma študije
    le respect humain bojazen pred javnim mnenjem, pred govorjenjem ljudi
  • hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

    1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
    a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
    b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
    c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
    č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

    2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

    3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

    4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

    1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

    2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.
  • Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

    1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

    2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.
  • iron2 [áiən] samostalnik
    železo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna
    množina okovi
    poetično meč, orožje
    množina, medicina železna opora za nogo

    cast iron lito železo
    pig iron surovo železo
    sheet iron pločevina
    scrap iron staro železo
    wrought iron kovno železo
    sleng shooting iron revolver
    navtika in(to) irons v vetru, ki se ne da obrniti
    a will of iron železna volja
    a man of iron človek železne volje; trd, nepopustljiv človek
    a heart of iron trdo srce
    the iron entered into his soul strlo ga je (bolečina)
    to put in irons vkovati v železje
    to have too many irons in the fire imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkrati
    he is made of iron je trdnega zdravja
    to rule with a rod of iron (ali with an iron hand) vladati z železno roko
    to strike while the iron is hot kovati železo dokler je vroče
  • iskáti to look for, to search for; to seek, to try to find

    iščem besedo v slovarju I am looking a word up (ali looking up a word) in the dictionary
    iščem izhod I am looking for a (ali the) way out
    povsod sem iskal pomoč arhaično I have sought help on every hand, pogovorno I've tried everywhere
    rastline vedno iščejo sonce plants always turn towards the sun
    moja žena išče pomočnico my wife is on the lookout for a servant
    trgovec išče sposobnega pomočnika shopkeeper seeks capable assistant (ZDA clerk)
    iskáti vodo, rudo z bajalico to dowse, to search for water with a divining rod
    saj je iskal to (hotel tako)! he was asking for it!
    tu nimaš kaj iskáti! you have no business here!
    vsepovsod iskáti to search high and low (for something); (v oglasih)
    iščem, iščemo, išče se... wanted...
  • izumréti to die out, to die off; (živali itd.) to become extinct; to decay

    ta rod je izumrl pred tremi stoletji this family became extinct three centuries ago
  • jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

    Postojnska jáma the Postojna caves
    jáma za smeti, odpadke refuse pit
    zlata jáma gold mine, treasure-house
    vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
    raziskovanje jám cave research, speleology
    kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
    kopati jámo komu to dig a pit for someone
    sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back
  • kačje skuše stalna zveza
    zoologija Gempylus (rod rib) ▸ nyugati kígyómakrélák
  • kajmani samostalnik
    zoologija Caiman (rod krokodilov) ▸ kajmánok
  • kardánski Cardanic, Cardan

    kardánska gred Cardan shaft; torque rod
    kardánske osi Cardan axes pl
    kardánski zgib Cardan joint, knuckle joint, universal joint
  • kaznováti to punish; to castigate, to chastise; to penalize (tudi šport); to inflict punishment (ali penalty); to impose a penalty upon someone

    kaznováti z globo to fine
    biti kaznovan za svoje grehe to be punished for one's sins
    bil je šestkrat kaznovan he had six previos convictions
    kaznováti prestopnika (prestopek) to punish an offender (an offence)
    kaznovan na deset let zapora sentenced to ten years' imprisonment
    kaznovan si za svojo brezbrižnost you're paying the penalty for your carelessness
    kaznovan bo a smrtjo vsakdo, ki... the death penalty will be inflicted on every one who...
    kdor ljubi, kaznuje spare the rod and spoil the child
  • kiss2 [kis] prehodni glagol & neprehodni glagol
    poljubiti (se)

    to kiss the book poljubiti biblijo pri priseganju
    to kiss the dust ponižati se; figurativno umreti
    to kiss the ground poljubiti tla; figurativno ponižati se
    to kiss one's hand to z roko poslati poljub
    to kiss the rod (ali cross) pokorno sprejeti kazen
    to kiss away s.o.'s tears s poljubi obrisati solze
  • kljunati ježki stalna zveza
    zoologija Tachyglossidae (rod sesalcev) ▸ hangyászsünfélék
  • kopáti1 to dig; to delve; (jamo, jarek) to trench, to ditch; to excavate; (podkopati) to sap, to undermine

    kopáti jarke to dig trenches
    kopáti krompir to lift (ali to dig) potatoes
    kopáti vodnjak to sink (ali to bore) a well
    sam sebi jamo kopáti to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses come home to roost; the biter bit
  • koze samostalnik
    1. (bolezen) ▸ himlő
    zboleti za kozami ▸ himlőben megbetegszik, kontrastivno zanimivo himlős lesz
    cepljenje proti kozam ▸ himlő elleni oltás
    okužiti se s kozami ▸ himlővel megfertőződik
    Okrajni zdravnik je opravil zaščitno cepljenje proti kozam. ▸ A körzeti orvos himlő elleni védőoltást adott be.

    2. zoologija Capra (rod živali) ▸ kecskék
  • krvenka samostalnik
    botanika (rastlina) ▸ füzény
    vijoličasta krvenka ▸ lila füzény
    socvetje krvenke ▸ füzény virágzata
    Rod krvenk je razširjen na severni polobli, kjer uspeva okrog 38 vrst, tako enoletnic kot trajnic. ▸ A füzények nemzetsége az északi féltekén honos, ahol nagyjából 38 egynyári és évelő faja nő.
    Povezane iztočnice: navadna krvenka
  • latvice samostalnik
    zoologija Patella (rod morskih polžev) ▸ tapadó tengeri csigafélék
  • liguster samostalnik
    1. botanika Ligustrum (rod grmovnic) ▸ fagyal
    Sopomenke: kalina

    2. botanika Ligustrum vulgare (grm) ▸ közönséges fagyal
    plod ligustra ▸ közönséges fagyal termése
    Žive meje iz ligustra okrog predmestnih hišk so obrezane kot zidovi. ▸ A zöldövezetben található házak körül húzódó közönségesfagyal-sövények falszerűen magasodnak.
    Sopomenke: navadna kalina
  • Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

    1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

    2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

    3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

    4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

    5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

    6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. Temu rodu pa ne pripadata:

    7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

    8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. Adj.
    a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
    b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.