Franja

combinatōrio agg. (m pl. -ri) kombinatoren, kombinatoričen:
calcolo combinatorio mat. kombinatorni račun

común skupen; občen, splošen; vsakdanji; navaden; pogosten; slab

a cuenta común na skupen račun
lugar común skupni prostor; vsakdanji rek; krilatica; stranišče
nombre común obče ime
sentido común zdrava pamet
en común skupno
por lo común navadno
pastos comunes občinski pašnik

concertare

A) v. tr. (pres. concērto)

1. glasba uglasiti; uigrati; naštudirati

2. skrivaj pripraviti, pripravljati; organizirati; snovati:
concertare una truffa ai danni di qcn. spletkariti na račun nekoga

B) ➞ concertarsi v. rifl. (pres. mi concērto) dogovoriti, dogovarjati se

cōnficiō -ere -fēcī -fectum, v pass. tudi cōnfīō (gl. to geslo) (cum in facere)

I.

1. storiti, delati, napraviti (napravljati), izdel(ov)ati, dognati, dovršiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati), (do)končati: pallium Pl., anulum, soccos sua manu Ci., vestem Ci., Suet., alutae tenuiter confectae C. tanko ustrojene kože, tabulae litteris Graecis confectae C. ali libri Graeco sermone confecti N. napisane, confecit orationes N. je napisal, confecit tabulas diligentissime Cluentius Ci. je natančno vodil knjigo, rationem carceris c. Ci. jetniški dnevnik voditi, ea ratio in aede Opis confecta est Ci. račun je položen, sacra per mulieres ac virgines confici solent Ci. se navadno opravljajo, divina res conficitur N. žrtvovanje se opravlja, legitima quaedam c. N., c. iusta funera C. opraviti pogrebne svečanosti, caedem c. N. izvršiti, bellum totum confecit N. je dokončal, c. proelium S., omni (reliquo) sermone confecto C.; na splošno: ne res conficeretur, obstitit N. da se to ne bi izvršilo, conficies, quod studes N. dosegel boš, ad eas res conficiendas biennium sibi satis esse duxerunt C., id, quod ipsi diebus XX aegerrime confecerant C.; quibus (his) rebus confectis Ci., C., N., S. ko je bilo to opravljeno, ko se je to zgodilo = potem, nato. — Od tod adj. pt. pr. cōnficiēns -entis ustvarjajoč, učinkujoč, povzročajoč: causae Ci.; z gen.: haec cum corporis bona sint, eorum conficientia certe in bonis numerabis Ci. to, kar morejo povzročiti, cum civitate mihi res est … conficientissimā litterarum Ci. z občino, ki zelo rada piše.

2. occ. opravke, posle opraviti (opravljati), dokonč(ev)ati, naročila izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati): nuptias Ter., confecto negotio Ci., opes ei ad hoc negotium conficiendum detulit Ci., mandata vestra conficere cupiens Ci., c. legationis officium C., legationem suam Ci., facinus occulte per alios Ci.

3. pot dopolniti, dovršiti, prehoditi, prepotovati: ambulationem in Academia Ci., breviora itinera equo Cu., dimidium spatium (itineris) confecerat N., c. iter anno vertente N., incredibili celeritate magnum spatium paucis diebus C., quis tam brevi tempore tantos cursus conficere potuit? Ci., biduo post DCC milia passuum conficiuntur Ci., immensum spatiis confecimus aequor V. (pren. o pesniku, ki je dospel do konca svoje pesmi), sol cursus annuos conficit Ci.; pren. čas prebiti, preživeti (preživljati), dopolniti: diem conficimus Pl., c. brumam Col., prope centum confecisse annos Ci., reliquam partem noctis c. C.; pass. = preteči, miniti: biennio iam confecto Ci. po preteku dveh let, hieme confectā C. ko je zima minila, ante primam confectam vigiliam C., confectis aestivis Ci.

II.

1. skupaj spraviti (spravljati), nab(i)rati, nabaviti (nabavljati) (si), dobi(va)ti: pauxillulum nummorum Ter., vilicus si sibi centum nummos confecerit Ci., permagnam ex illa re pecuniam c. Ci., cum filiae nubili dotem conficere non posset Ci., ex his urbibus XXV talenta se confecturum L., c. obsides Hirt., serpentium magnam multitudinem N.; occ. ljudi, moštvo nab(i)rati, na noge spraviti (spravljati): quid tam novum, quam adulescentem privatum exercitum conficere? Ci., reliquas legiones, quas ex delectu novo confecerat C., Bellovacos posse conficere armata milia centum C., c. circiter trecentos equites C., ad triginta milia peditum L.; met.: centurias conficere Ci. pridobiti si glasove centurij.

2. pren. storiti = narediti (delati), povzročiti (povzročati), izposlovati: sollicitudines Ter., motūs animorum Ci., sententiis sedecim absolutio confici poterat Ci., ille pacem maritimam summa celeritate confecit Ci., animum auditoris mitem et misericordem c. Ci. izvabiti milino in milost.

3. occ. kot logičen zaključek posne(ma)ti, zaključiti (zaključevati), nav. le v pass. = slediti iz česa: Q., ex eo, quod sibi dederat, conficere malebat Ci., conclusio est, quae brevi argumentatione ex iis, quae ante dicta sunt, conficit, quod necessario consequatur Corn., ex quo conficitur, ut … Ci. iz tega sledi, da …, complexio ex his non conficitur Ci. se ne da posneti.

III.

1. razkosa(va)ti, (z)drobiti, razdvojiti (razdvajati), razcepiti (razcepljati), (s)treti, (z)mleti: ligna ad fornacem Ca. cepiti, klati, molarum et conficiendi frumenti labor Col., dentes intimi escas conficiunt Ci., nec dentes (acciperent), quae conficerent L.; occ.
a) prebaviti (prebavljati): cibus confectus coctusque Ci., confectus et consumptus cibus Ci., alvus cibos non conficit Plin.; pren.: lectio non cruda, sed multa iteratione mollita et velut confecta Q.
b) zauži(va)ti: Col., prandium Pl., plures iam pavones confeci quam tu pullos columbinos Ci. ep., ibes maximam vim serpentium conficiunt Ci.

2. pren.
a) snesti (snedati) = uničiti (uničevati): conficiunt ignes silvas Lucr., nihil est opere et manu factum, quod non aliquando conficiat et consumat vetustas Ci.; occ. zapraviti (zapravljati), (po)trošiti, (po)tratiti, razsipa(va)ti: argentum Ter., patrimonium satis lautum Ci., ordinis (equestris) ornamenta Ci., suam rem non minus strenue quam publicam Ci.
b) zdel(ov)ati = (o)slabiti, upehati, izčrpa(va)ti, moči izpi(ja)ti, ugonobiti (ugonabljati): meus me maeror cotidianus lacerat et conficit Ci. ep., vitae cupiditas, quae me conficit angoribus Ci., maerore se conficiens Ci. ginoč od žalosti, populi vires se ipsae conficiunt L.; nav. v pass. = oslabeti, onemoči, (o)pešati: confici lacrimis, frigore, fame Ci., siti S.; pogosto pt. pf. cōnfectus 3 oslabljen, oslabel, onemogel, upehan, zdelan, izpit, zbit: fame, frigore, inopiā omnium rerum confectus Ci., corporis morbo et animi colore c. Ci., Scaevola confectus morbo Ci. zdelan, shujšan, vulneribus c. C., salo nauseaque c. C. onemogel od morske bolezni, c. aetate, itinere C., vino lustrisque c. Ci., macie confectus lupus Ph. mršav in medel; brez abl.: gladiatori illi confecto et saucio consules opponite! Ci., fessi confectique L.
c) evfem. posekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, usmrtiti, umoriti: (haec sica) nuper … me ad regiam paene confecit Ci., c. alterum Curiatium L., Caligulam triginta vulneribus Suet., ut (Alcibiadem) incendio conficerent N. da bi ga z ognjem pokončali, tribuni corpus vulneratum ferro confectumque vidistis Ci.; c. leones Sen. ph., feras Suet.; abs.: nunc ego resto, confice! H. končaj me! pren.: in iis plăgis te a me confici et concīdi necesse est Ci., c. aliquem omnibus notis ignominiisque L.; occ. popolnoma poraziti, zdesetkati, streti, uničiti, ugnati, ukrotiti: Athenienses N., duos hostium exercitus pernicioso certamine L., Numantiam fame L. z lakoto ukrotiti, qui plures provincias confecit Ci.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

cost² [kɔst] samostalnik
strošek, cena, izdatek
množina sodnijski stroški

prime (ali first) cost proizvodni stroški
to know (ali learn) s.th. at (ali to) one's own cost na lastni koži občutiti
at all costs za vsako ceno
cost of living življenjski stroški
to find one's cost repaid priti na svoj račun
cost-of living bonus draginska doklada
net cost lastna cena
to count cost pretehtati vse okoliščine
to meet the cost poravnati stroške
at a heavy cost z velikimi žrtvami
to my cost v mojo škodo

count³ [kaunt] prehodni glagol & neprehodni glagol
šteti, računati, ceniti; upoštevati, smatrati; veljati

to count one's chickens before they are hatched, to count without one's host delati račun brez krčmarja
that does not count to ni pomembno, to ne velja
škotsko to count kin biti v očitnem sorodstvu
pogovorno to count noses, to count the house ugotoviti število prisotnih

courant, e [kurɑ̃, t] adjectif tekoč; technique premičen; običajen, navaden; pogosten, vsakdanji; veljaven (denar)

du 15 courant (od) 15. t. m. (tega meseca)
année féminin courante tekoče, letošnje leto
chien masculin courant lovski pes
compte masculin courant tekoči račun
eau féminin courante tekoča voda
lecture féminin courante tekoče branje
main féminin courante (commerce) zapisna knjižica
pratique féminin courante običajna praksa
monnaie féminin courante veljaven denar, (figuré) običajna stvar, praksa
tout courant kar najhitreje, z vso naglico
c'est tout à fait courant to je običajno
être de pratique courante biti vsakdanja praksa, biti običajen
être d'un usage courant biti v vsakdanji rabi
être de vente courante dobro iti v prodajo

cousiner [kuzine] verbe transitif bratranec reči (quelqu'un komu)

cousiner avec quelqu'un ravnati s kom kot z bratrancem, familiarno ga obiskovati; verbe intransitif dobro se razumeti; živeti na tuj račun, biti prisklednik

current² [kʌ́rənt] pridevnik
tekoč, veljaven, običajen, sedanji

current coin veljaven denar; figurativno splošno priznano mnenje
current account tekoči račun
current issue zadnja, najnovejša številka (časopisa)
to pass current splošno veljati
at the current exchange po dnevnem tečaju
for current payment za gotovino
current price dnevna cena

častiti glagol
(povabiti in plačati račun) ▸ állja a számlát, meghív valamireKo pa sem mu častil pivo, sem dobil zgodbo. ▸ Amikor pedig meghívtam egy sörre, jött a történet is.

čekóven cheque

čekóvna knjižica chequebook
čekóvni promet cheque transactions pl
čekóvni obrazec, formular cheque, arhaično cheque form
čekóvni račun cheque account

čekóven de cheques

čekovna knjižica talonario m de cheques
čekovni promet operaciones f pl de cheques
čekovni račun cuenta f (corriente) de cheques

čekovn|i (-a, -o) Scheck- (račun das Scheckkonto, protest der Scheckprotest, goljufija der Scheckbetrug, kartica die Scheckkarte, knjižica das Scheckheft/Scheckbuch)
čekovni promet der Scheckverkehr
poštni čekovni promet der Postscheckverkehr

čekóvni

čekovna knjižica carnet moški spol de chèque(s), chéquier moški spol
čekovni račun compte moški spol de chèque(s)

dajáti to give; (sadove) to yield, to produce, to bear; (doprinesti) to contribute

kaj se daje v gledališču? what is on (at the theatre)?
dajáti duška svoji jezi to give vent to one's anger
dajáti račun o to render account of, to answer for
dajáti takt to beat time
dajáti vsakemu, kar mu gre to give everybody his due
dajáti si truda to take pains
dajáti se (prepirati se) to quarrel, to dispute, (biti se) to fight

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

dȁra ž (t. dara) tara: odbiti kome što na -u odpustiti komu kaj na račun neumnosti; prevršila, pretegla dara mjeru stvar je šla čez mejo; skuplja dara nego maslo večji so stroški kot pa korist

dáti donner, (re)mettre, faire, conférer, présenter, accorder

dati si obleko napraviti se faire faire un costume, une robe
dati račun rendre compte de
dati na znanje faire savoir, dire, faire part de
bog daj! Dieu le veuille, plaise à Dieu
bog ne daj! à Dieu ne plaise!
dati roko donner une poignée de main à, serrer la main à
na svetlo dati publier, faire paraîre, sortir (un livre)
kar se (le) da autant que possible, le mieux possible
veliko dati na koga faire grand cas de quelqu'un
veliko dati na kaj attacher une grande valeur à, tenir beaucoup à, accorder une grande importance (du prix à), faire grand cas de
dati razumeti donner à entendre, faire comprendre
ne da se mi zdaj brati (čitati) je n'ai pas envie de lire maintenant
nič se ne da storiti il n'y a rien à faire, on ne peut rien faire