Franja

turístičen turístico; de turismo

turistični avto coche m de turismo
turistično društvo asociación f para el fomento local del turismo
turistična karta mapa m turístico
turistični promet turismo m
turistični parnik vapor m de recreo
turistični razred clase f turista

uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato

verbēna -ae, f (iz *u̯erbes-nā; indoev. baza *u̯er-b- vrteti, viti, upogibati iz kor. *u̯er- vrteti, viti, zviti, zaviti, upogibati; sor. z verber[a] šiba, bič, bičanje, šibanje verberāre (osnovni pomen te skupine je menda „šiba (za pletenje)“); prim. gr. ῥάβδος šiba, prot, palica, ῥαπίς šiba, prot, ῥάμνος trnov grm, ῥαφή šiv, ῥαφίς šivanka, sl. vrba, let. verpiù (s)presti, let. virbs, virbens količek, virba drog, stvnem. rëba trta, vitica, poganjek = nem. Rebe trta; morda tudi lat. urbs = „pletena ograja“) veja; nav. pl. verbēnae -ārum, f zeleneče veje, mlado vejevje, svete vejice, sveto zeleničje (mladičje) lovorik, mirt, oljke, cipres idr. dreves za okraševanje, opletanje in bogoslužno rabo): Pl., Ter., O., Cu., Plin., Suet., Serv. idr., verbenā tempora vincti V.; pl.: ara castis vincta verbenis H.; poseb. znamenje pomoči prosečih svečenikov, zlasti fecialov kot poslancev: V., H., Plin. idr., mihi praesto fuerunt sacerdotes cum infulis ac verbenis Ci., patrem patratum fecit verbenā caput tangens L.; pri Cels. so verbenae razred rastlin, ki delujejo adstringentno in hladilno.

versetzt Technik premaknjen, zamaknjen; mit etwas: pomešan z, zmešan z; in der Schule: versetzt werden napredovati (v višji razred); nicht versetzt werden ponavljati razred

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

višj|i³ (-a, -e) po rangu: höher, ranghöher, [höhergestellt] höher gestellt; služba, delo: gehoben
višji redovi religija die höheren Weihen
Ober- (gozdar Oberförster, organ die Oberbehörde, škof der Oberhirte, razred Oberklasse, sloji die Oberschicht, vladni svetnik Oberregierungsrat, finančna direkcija die Oberfinanzdirektion, deželno sodišče das Oberlandesgericht, sodišče das Obergericht, upravno sodišče das Oberverwaltungsgericht)
na višjem mestu höheren Ortes

vladajóč gouvernant, régnant, dirigeant

vladajoča dinastija la dynastie régnante
vladajoči razred la classe dirigeante

vladajóč reinante (tudi fig) ; dominante

vladajoči razred la clase dirigente

vodílen (-lna -o) adj.

1. direttivo, dirigente:
vodilni položaj carica direttiva
vodilni uslužbenec dirigente

2. principale, leader, guida; dirigente; dominante:
vodilni jeziki lingue principali
v panogi vodilno podjetje azienda leader nel settore
vodilni razred classe dirigente, classe dominante
vodilna stranka partito guida

3. šport. di punta, capolista:
vodilna skupina (pri kolesarstvu) plotone di punta
vodilno moštvo (v prvenstvu) capolista

4. teh. guida:
rib. vodilni kolut bobina guida
rib. vodilni obroček anello guida
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. (kar vodi človekovo ravnanje) vodilna črta direttrice
vodilna ideja idea guida, idea madre
strojn. vodilna lopatica (turbine) paletta direttrice, fissa
pren. vodilna nit filo conduttore
žel. vodilna os assile anteriore
pal. vodilna rastlina pianta indicatrice
vodilna vloga parte principale; ruolo guida
pal. vodilni fosil fossile guida
lit., muz. vodilni motiv leitmotiv
nem. teh. vodilno kolo distributore

voto m

1. relig. zaobljuba:
voti solenni večne zaobljube
fare un voto zaobljubiti, zaobljubljati se
prendere, pronunciare i voti zaobljubiti se, stopiti v (cerkveni) red

2. relig. ex voto, zaobljubni dar

3.
voti pl. pren. knjižno volja, želja; voščilo:
ciò era nei voti di tutti to so si vsi želeli
fare, formulare voti di successo voščiti, zaželeti uspeh

4. pravo glas, glasovanje:
diritto di voto volilna pravica
voto di fiducia zaupnica
voto palese, segreto javno, tajno glasovanje
voto di lista, di preferenza glas, glasovanje za kandidatno listo, preferenčni glas

5. ekst. glasovnica

6. šol. ocena:
voti alti, bassi, mediocri visoke, nizke, povprečne ocene
essere promosso a pieni voti napredovati, izdelati razred z najvišjimi ocenami

vpi|sati² (-šem) vpisovati (se sich) na šolo: einschreiben, inskribieren, na univerzo: immatrikulieren
vpisati na drugo šolo umschulen
vpisati v prvi razred einschulen

vrtinčarji samostalnik
zoologija Turbellaria (razred ploskih črvov) ▸ örvényférgek

working² [wə́:kiŋ] pridevnik
ki dela, deluje; deloven; ki je v pogonu (teku, obratovanju)

working capital obratni kapital (sredstva)
working class delavski razred
working costs splošni delovni stroški
working expenses obratovalni, režijski stroški
working day delovni dan, delavnik
working drawing arhitektura gradbeni (stavbeni) načrt (plan)
working hour delovna ura
working life vsakdanje življenje
working papers množina delovne osebne listine (zlasti mladoletnikov)
working partner aktiven družabnik
working power tehnično zmogljivost
working majority za delo (diskusijo) zadostna večina

zase (= za sebe) für sich (für mich/dich/sich …)
sam zase für sich selbst, (izoliran) isoliert, odločati: im stillen Kämmerlein
zazrt zase verinnerlicht
poglavje zase ein Kapitel für sich
razred zase eine Sonderklasse
vprašanje zase eine andere Sache, eine Sache für sich
držati se zase sich für sich halten
skrbeti zase für sich sorgen, figurativno in den eigenen Säckel arbeiten
govoriti sam zase für sich selbst sprechen
obdržati zase für sich behalten (tudi figurativno)
poskrbeti zase seine Schäfchen ins Trockene bringen
zadržati zase für sich behalten, zurückbehalten, pripombo: unterdrücken
pridobiti zase auf seine Seite bringen, (pritegniti) für sich einnehmen
spraviti zase auf die Seite schaffen
živeti sam zase für sich leben, izolirano: zurückgezogen leben

zavarovaln|i (-a, -o) Versicherungs- (čas/doba die Versicherungszeit, mesec der Versicherungsmonat, pogoj die Versicherungsbedingung, družba die Versicherungsgesellschaft, panoga der Versicherungszweig, pogodba der Versicherungsvertrag, polica die Versicherungspolice, premija die Versicherungsprämie, der Versicherungsbeitrag, vrednost der Versicherungswert, vsota die Versicherungssumme, zadruga die Versicherungsgenossenschaft, leto das Versicherungsjahr, pravo das Versicherungsrecht)
zavarovalni razred die Beitragsklasse

zdélati

1. (utruditi) to tire, to fatigue, to wear out

to človeka zdela (pogovorno) it is a strain
ta sprehod nas je res zdelal! that walk did take it out of us!

2. (pri izpitu ipd.) to pass

zdelal je svoj zadnji izpit he has passed his finals
zdélati razred to be promoted (to a higher class), to pass, to get through

zvozíti² (zvózim) perf.

1. superare, passare (di mezzo di trasporto):
v drugi prestavi ni mogel zvoziti klanca in seconda non gli riuscì di superare la salita
zvoziti skozi križišče passare l'incrocio

2. žarg. superare, fare la classe; (uspeti) farcela:
razred je komaj zvozil è riuscito a malapena a passare la classe
do prvega bomo že zvozili (preživeli) fino al primo riusciremo a farcela (coi soldi a disposizione)
zdravniki upajo, da jo bo bolnik zvozil (ozdravel, ostal živ) i medici sperano che il malato ce la farà
poceni jo je zvozil (odnesel) se l'è cavata a buon mercato

žuželke samostalnik
zoologija Insecta (razred členonožcev) ▸ rovarok
Sopomenke: insekti

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).