Franja

brki samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajusz [szőrsáv a felső ajak felett]Bil je visok, suh človek, oblečen v črno, s črnimi brki. ▸ Magas, vékony férfi volt, feketébe öltözve, fekete bajusszal.
Njegova usta so pod mogočnimi brki vedno razlezena v širok nasmeh. ▸ Szája mindig széles mosolyra nyílik hatalmas bajusza alatt.
Bil je plavolas, s kodrastimi lasmi in z močnimi brki. ▸ Szőke, göndör hajat és dús bajuszt viselt.
Sopomenke: brčice

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz [a leggyakrabban a pofa két oldalán, pl. macskáknál, kutyáknál, rozmárnál]
Mačke uporabljajo svoje brke, da ugotovijo, kako širok je prostor, kjer se nahajajo, in ali bodo prišle skozi. ▸ A macskák a bajuszukkal határozzák meg, hogy milyen széles az a hely, ahol vannak, és hogy átférnek-e rajta.
Dolgi brki okoli gobčka nam povedo, da miši v trdi temi dobro zaznavajo okolico s tipom. ▸ A hosszú bajuszszálak a pofa körül arról árulkodnak, hogy a koromsötétben élő egerek tapintással is jól érzékelik a környezetüket.
Sopomenke: brčice

3. (packe od hrane) ▸ bajusz [ételfolt]
Mami je izpila dolg požirek in z belimi brki pene okrog ust megleno ugovarjala: "Si čisto ob pamet? ▸ Anya nagyot kortyolt, és a szája körül fehér habos bajusszal homályosan tiltakozott: „Elment az eszed?”

4. (moškim brkom podoben pas dlak) ▸ bajusz [némely állatoknál, például macskánál, kutyánál, rozmárnál; lehet nőknél is]
Mroža z njegovimi okli in brki v hipu prepoznamo. ▸ A rozmárt azonnal felismerjük az agyaráról és a bajuszáról .
Kmalu bodo mladiču zrasli tudi značilni beli brki, ki spominjajo na brke kakšnega cesarja. ▸ Lassan kinő a kölyökállat jellegzetes fehér bajusza, ami császári bajuszra emlékeztet.
Po uživanju teh pripravkov ženskam pričnejo rasti brki in včasih celo brada. ▸ Ezeknek a termékeknek a fogyasztása után a nőknek bajusza, sőt néha szakálla nő.
Sopomenke: brčice

cacūmen -inis, n (iz *cacūdmen)

1. stožčast konec, konica: Val. Max., Sen. ph., Lucan., Plin., atomi, cuiusque rei Lucr., pilorum Auct. b. Afr., incurvum cacumen (elephanti) Sil. hrbet; occ.
a) vrh gore, rtina: montis cacumen O., Cat., cacumen Alpium Plin., summa cacumina montis Lucr., montium acumina Plin., Matina cacumina H., montana cacumina O., collis in modum metae in acutum cacumen fastigatus L.; nuda fere cacumina (rupis) sunt L.
b) konica vejevja, rastlin, vrh, vršiček, krošnja dreves: praeacuta (ramorum) cacumina C., cacumen (herbae) O., cacumina graminis Plin. klice, perque alta cacumina regnat V., umbrosa cacumina V., arborum cacumina Plin., ficorum, malorum, pirorum cacumina Col., cacumina olivae Col. ali oleae Q.
c) gram. nad črko postavljeno naglasno znamenje, naglasnica, akcent, ikt (kot znak): M.

2. pren. vrh, vrhunec, višek: Naev. fr., Arn., alescendi summum tangere cacumen Lucr. doseči... vrhunec rasti, artibus ad summum cacumen venire Lucr. doseči najvišjo dovršenost.

champignon [šɑ̃pinjɔ̃] masculin goba; stojalo za klobuk; médecine divje meso, goba; automobilisme, familier pedal, vzvod za plin

champignon atomique atomska goba (oblak pri atomski eksploziji)
champignon du bois lesna goba
champignon de culture šampinjon, kukmak
champignon vénéneux, comestible strupena, užitna goba
ville féminin champignon hitro rastoče mesto
appuyer sur le champignon (familier) pritisniti na plin
cueillir, ramasser des champignons nabirati gobe
pousser comme un champignon rasti ko goba, hitro rasti

congruō -ere -gruī (—) (prim. ruō)

1. steči (stekati) se, sniti se, shajati se, sesta(ja)ti se: guttae in vas aquae converruntur et ibi inter se congruunt Vitr., ut vicesimo anno ad metam eandem solis, unde orsi essent, dies congruerent L., Zenon congruere iudicat stellas et radios inter se committere Sen. ph.; o osebah: arcem nata petit, quo iam manus horrida matrum congruerat Val. Fl.

2. pren.
a) hkrati (obenem) primeriti se, pripetiti se, zgoditi se, nastopiti (nastopati), časovno uje(ma)ti se, strinjati se, znajti se: Q., Suet., quoi tam subito tot congruerint commoda Ter. ki me je hkrati doletelo toliko …; brezos.: forte congruerat, ut Clodii Macri et Fontei Capitonis caedes nuntiarentur T. se je bilo obenem znašlo; večinoma s praep.: tempus … ad id ipsum congruere L.; (Siculi ceterique Graeci) suos dies mensesque congruere volunt cum solis lunaeque ratione Ci.
b) po bistvu skladati se, strinjati se, ujemati se, zlagati se, prikladen (primeren) biti: Ter., Q., Plin. iun., sensus nostri ut in pace semper, sic etiam in bello congruebant Ci., de re una solum dissident, de ceteris mirifice congruunt Ci., congruere artes honestas T.; s praep.: pars legis, quae cum iudicio senatus congruebat Ci., cum virtute c. semper Ci., si aliquem nacti sumus, cuius cum moribus et natura congruamus Ci., cum … dicta cum factis congruerent L.; illi inter se congruunt concorditer Pl., ut re nos inter nos congruere sentiant Ter., nulla parte corporis inter se non congruenti Varr., in quo scelere … multae causae … inter se congruere videntur Ci., quod sermo inter omnes congruebat L., initia inter se et exitus congruant Sen. ph.; omnium in unum congruerunt sententiae L. so vsa na eno merila, Bruttii congruentes in eum morem L. ki se ujemajo v tem običaju; z dat.: non omni causae nec auditori neque personae neque tempori congruere orationis unum genus Ci. ne pristoji, animi corporis doloribus congruentes Ci. sočutne, oratio ita scripta, ut deorum videretur congruere sententiae N., ubi responsa haruspicum … tacitae religioni congruerunt L., cuius abditis adhuc vitiis per avaritiam … mire congruebat T.; brezos.: Canidius timidius decessit quam professioni ei … congruebat Vell. — Od tod adj. pt. pr. congruēns -entis, adv. congruenter,

1. ujemajoč se s čim, s kom, prikladen, primeren: oratio verbis discrepans, sententiis congruens Ci., haec duo pro congruentibus sumere tam vehementer repugnantia Ci., saturas motu congruenti peragebant L., ad aliquid apte congruenterque dicere Ci., congruenter numeros dividere Lact.; s praep.: congruens cum ea disciplina, quam colebat Ci., cum illis re congruentes, genere docendi differentes Ci.; ex prodigiis congruens ars Acc. fr.; z dat.: orationĭ vita admodum congruens Ci., actiones virtutibus congruentes Ci., mors minime congruens vitae Suet., quid congruentius deo? Lact., congruenter naturae convenienterque vivere Ci.; congruens est (videtur) z inf. primerno je (se zdi), umestno je (se zdi): congruens crediderim recensere videtur primordia eius (urbis) aperire T.; v istem pomenu tudi z ACI: Plin. iun. ali z ut: Gell., Ulp. (Dig.); tako tudi congruentius videtur z inf.: Cod. I. in congruentissimum est z ACI: Tert. Subst. congruentia -ium, n kar se ujema, ujemajoče se stvari: congruentia ad consulem referre L.; z dat.: congruentia his disserere T. Adv. v komp. congruentius: Fr., Min., v superl. congruentissimē: Eccl.

2. sam s seboj ujemajoč se, skladen, soglasen, someren, enoličen: is concentus ex dissimillimarum vocum moderatione concors tamen efficitur et congruens Ci., congruens (soglasno) clamor a Romanis, … dissonae illis voces L., vox congruentissima Ap., exta laeta et congruentia T.; o osebi: ceteris membris usque ad imos pedes aequalis et c. Suet. somerne in skladne rasti.

constitución ženski spol sestava, ustroj; ustava; statut

la constitución del mundo ustvaritev sveta
constitución política državna ustava
de constitución fuerte krepke rasti
constitución neuropática nagnjenje k živčnim boleznim

criar [pres: -ío] ustvariti, napraviti, ustanoviti; gojiti, vzgajati; krmiti, rediti, hraniti; povreči, mladiče dobiti; povzročiti

criar callos kurja očesa dobiti
criar carnes zrediti se
criar al pecho dojiti
criar al biberón hraniti z otroško steklenico
criar artificialmente umetno hraniti
criarse rasti, uspevati
criarse juntos skupno rasti
criarse en buenos pañales dobro vzgojen biti
criar a sus pechos a alg. vzgajati koga po svojih načelih

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

davkoplačevalec samostalnik
pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózóZapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.

dēcrēscō -ere -crēvī (—) v rasti pojemati, manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pomanjšati se, pešati, upadati, odteči (odtekati) se (o vodovju), polagoma giniti: ostreis et conchyliis omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr., decrescunt aestus Varr., aestus … crescit iterumque decrescit Sen. ph., decrescentia flumina H., crescunt loca decrescentibus undis O., decrescit fons Cu., Plin., fons crescit decrescitque Plin. iun., accidit, ut corpora … decrescant Plin. iun., huc ille decrevit gigas Sen. tr., decrescere pondus convenit Lucr., uncus aratri ferreus occulte decrescit vomer in arvis Lucr., cornua decrescunt O., visae puero decrescere vestes Stat., semper pudici decrescet mihi turba chori? Stat., decrescente reditu (agelli) etiam pretium minuit Plin. iun.; (pesn. o krajih) = na pogled manjšati se (zaradi oddaljevanja od njih): decrescit refugo Trinacria visu Cl.; (o ognju) pojemati: globus (ignis) paulatim decrescens Mel.: (o dnevu) (s)krajšati se: die decrescente Plin., ut dies crevit decrevitque Plin. iun.; (o mesecu) pojemati, starati se: si modo luna decrescit, decrescente luna Col.; (o boleznih) odleči (odlegati): si febris non decrescit Cels., donec morbus decrescere incipiat Cels.; (o abstr.): valetudo decrescit Pl. peša, tantum animorum nobis in dies decrescit L. slabi, aestimare, in quantum cotidie ingenia decrescant Sen. rh. slabijo, admiratio decrescit O. pojema, ne a potentissimis ad levissima decrescat oratio Q.

developmental [diveləpméntəl] pridevnik (developmentally prislov)
razvojen; posledičen

developmental diseases bolezni, ki se pojavljajo v rasti, v razvoju

développer [devlɔpe] verbe transitif razvi(ja)ti, odviti, odmotati; figuré izdelati, razložiti; imeti prestavo (bicikel); širiti (vonj)

se développer razvi(ja)ti se, (raz)širiti se; (na)rasti, uspevati
développer un paquet odmotati paket
développer une pellicule razviti film
développer un plan razviti, izdelati načrt
ce vélo développe 7 mètres ta bicikel prevozi 7 metrov, ko se pedali enkrat zavrte
cette plante se développe bien ta rastlina se dobro razvija, dobro uspeva

dež [ə] moški spol (-ja, ni množine) der Regen (podhlajeni unterkühlter, zmrznjeni gefrorener), -regen (pomešan s snegom Schneeregen, dolgotrajen Dauerregen, jesenski Herbstregen, ledeni Eisregen, nevihtni Gewitterregen, zmrznjeni Eisregen)
kisli dež saurer Regen
dež bije po šipah der Regen klatscht/prasselt gegen die Scheiben
dež pada/lije der Regen fällt/ fällt in Strömen
ko dež lije bei strömendem Regen
figurativno dež krogel der Kugelregen
ognjeni dež rastlinstvo, botanika das Purpurglöckchen
|
klicanje dežja der Regenzauber
količina dežja die Regenmenge
pomanjkanje dežja der Regenmangel
brez dežja dan: regenfrei, regenlos
tehnika preskus na dež die Beregnungsprobe
na dežju im Regen
moker od dežja [regennaß] regennass
gladek od/zaradi dežja cesta: regenglatt
zaščita pred dežjem der Regenschutz
področje nizkega zračnega pritiska z dežjem das Regentief
|
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden
rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden schießen
priti z dežja pod kap vom Regen in die Traufe kommen
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein

dèž (-ja) m

1. pioggia:
dež curkoma lije piove a dirotto
dež pada, rosi piove, pioviggina
dež je ponehal ha smesso di piovere
pog. dež gre piove
dež škrablja po strehi la pioggia picchia sul tetto
stati na dežju stare sotto la pioggia
pren. govoriti ko dež parlare fitto
pren. držati se ko dež v pratiki fare, tenere il muso
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere grande, urgente bisogno di qcs.
pripravljati se na dež stare per piovere
pren. rasti kot gobe po dežju crescere come i funghi dopo la pioggia
droben dež pioggerellina
gost dež pioggia fitta

2. pren.
dež krogel, ognjeni dež pioggia di pallottole, di fuoco

3. pren. (velika količina, veliko število) pioggia:
meteorski dež pioggia di stelle cadenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lasje počesani na dež capelli tagliati a casco
kem. kisli dež pioggia acida
agr. umetni dež pioggia artificiale
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije al piangere tien dietro il ridere

divje adverb wild, wie wild
divje rasti wuchern, ins Kraut schießen
divje zvoniti Sturm läuten

dlȁka ž
1. dlaka: gladiti niz -u, uz -u božati po dlaki, proti dlaki; ne popustiti ni za -u za las ne popustiti; cijepiti, cepiti -u na četvero dlakocepiti, razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; tražiti -u u jajetu iskati dlako v jajcu; ići komu uz -u zoprvati komu; ne imati -e na jeziku pogumno povedati svoje mnenje; od -e do grede od najmanjšega do največjega; prekinuti -u pretrgati prijateljstvo; na -u, u -u pričati natanko pripovedovati; probila ga je kozja dlaka osivel je; na -u sličan na las podoben; život mu visi o dlaci življenje mu visi na nitki
2. kocina: poče mu rasti dlaka začela mu je rasti brada
3. puh: dlaka na licu
4. vitica, oponec
5. ribja koščica: dlakavice su razne ribe pune sitnih koštica zvanih dlake

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

ēducō -āre -āvī -ātum (ē in *ducāre iz dux) vzgojiti (vzgajati), hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), v pass. tudi zrasti: Athenis natus altusque educatusque Pl., puellam magnā industriā ed. Pl., educit obstetrix, educat nutrix, instituit paedagogus, docet magister Varr., cum eius filius apud matrem educaretur Ci., te domi P. Lentuli esse educatum Ci., educatus in domo Periclis N., Hellanice, quae Alexandrum educaverat Cu.; pesn.: educare eius senectam O. v starosti ga preživljati, quos educat Ufens V. ki jim je Ufens oče, vzgojitelj, torej: njegovi sinovi; o živalih in rastl.: (vz)rediti, (vz)gojiti: Tib., Plin., Val. Fl., mulum ed. Varr., canis educatus stercore Ph., tractus uter plures lepores, uter educet apros H. redi, ed. uvam, florem Cat., pomum O., humus educat herbas O. daje zelem rasti, prim.: quod mare educat O. kar v morju živi in raste; pren.: nos patria educat Ci., orator educatur Q., terra malos homines nunc educat Iuv., studia educata T. s katerimi se kdo peča.

espansione f

1. ekspanzija:
espansione coloniale kolonialna ekspanzija

2. fiz. ekspanzija, raztezanje:
espansione di un gas raztezanje plina

3. odebelina, razširjenje

4. prodiranje, širjenje; rast:
l'espansione di una civiltà širjenje civilizacije
fase di espansione faza ekspanzije, rasti

5. izliv (čustev)

espuma ženski spol pena; sline

espuma de mar morska pena
crecer como (la) espuma hitro rasti; hitro si srečo ustvariti
levantar espuma peno delati

estirón moški spol sunek, poteg

dar un estirón zavlačevati; fig hitro rasti