Franja

Iccius -iī, m Íkij, Horacijev prijatelj; čeprav ljubitelj modroslovja, se je vendar nameraval udeležiti vojnega pohoda v Srečno Arabijo, ki se ga je l. 24 na Avgustovo povelje lotil Elij Galus (Aelius Gallus), cesarski namestnik v Egiptu. Pozneje je bil upravnik obsežnih posestev Marka Agripe na Siciliji: H.

indiscret, ète [ɛ̃diskrɛ, ɛt] adjectif indiskreten, vsiljiv, neskromen, netakten, radoveden, blebetav; masculin indiskreten, netakten človek; klepetulja

ami masculin indiscret prijatelj, ki izblebeta vse skrivnosti
parole féminin indiscrète netaktna beseda

intelligence [-žɑ̃s] féminin um, razum, umnost, bistroumnost, duh, inteligenca; razumevanje, dobro znanje, spretnost; (tajni) sporazum, dogovor, sporazumnost

intelligence des langues znanje jezikov
intelligence de l'art razumevanje umetnosti
à la portée de toutes les intelligences vsakemu razumljiv
avoir des intelligences dans la place imeti obveščevalce v nekem okolju
avoir, entretenir des intelligences avec l'ennemi imeti tajne dogovore s sovražnikom
être d'intelligence avec quelqu'un razumeti se s kom, biti s kom velik prijatelj, biti sporazumen s kom
ils sont d'intelligence pour vous tromper domenjeni so, da vas prevarajo
être accusé d'intelligences avec une puissance étrangère biti obtožen vohunjenja za tujo (vele)silo
vivre en parfaite intelligence avec quelqu'un živeti s kom v popolni slogi

intim|en (-na, -no) intim, Intim- (sovražnik der Intimfeind, higiena die Intimhygiene, nega die Intimpflege, sfera die Intimsphäre, življenje das Intimleben, deli telesa množina die Intimzone, der Intimbereich)
intimni prijatelj der Busenfreund, der Vertraute
intimno innig

intímen intimate; inward; internal; close; near

intímen prijatelj an intimate (ali a close) friend, a bosom friend; intimate
najbolj intímni kotički duše the inmost recesses of the soul
to so preveč intímne stvari, da bi o njih govorili those things are too near one's heart to be spoken of
biti intímen s kom to be familiar (ali intimate) with someone
to so preintimne zadeve, da bi o njih tu razpravljali these are matters too intimate to be discussed here
moj (najbolj) intímni prijatelj my second self

intímen intime, familier

intimni prijatelj un (ami) intime
biti v intimnih odnosih s, z être en relations intimes avec

intímen (-mna -o) adj.

1. intimo:
intimen prijatelj amico intimo

2. (notranji) intimo

3. (prijeten, domač) intimo, piacevole

4. (ki je v ljubezenskem odnosu) intimo, amoroso:
intimno razmerje rapporti intimi

5. (ki se nanaša na določene dele telesa) intimo:
intimno perilo biancheria intima

íntimo (najbolj) notranji; globok, iskren, prisrčen

amigo íntimo najljubši prijatelj
la prenda íntima (fig) srajca
relaciones íntimas ozka (intimna) razmerja; spolno občevanje
penetrar en lo íntimo del corazón prav v sredino srca prodreti

iskrén sincere; frank; open, honest (čustvo, mnenje) sincere, genuine

iskrén prijatelj a true friend
sem iskrén z Vami I am (being) frank with you
prejmite moje iskréne pozdrave believe me, yours sincerely

iskrén (-a -o) adj. sincero, franco, aperto; vero; schietto:
iskren prijatelj amico sincero
(kot izraz hvaležnosti, naklonjenosti, sočutja) cordiale, sentito:
iskrena hvala sentiti ringraziamenti
iskrene pozdrave cordiali saluti
moje iskreno sožalje le mie più vive, più sincere condoglianze

Iūnius 3 (k iuvenis, iūnior, Iūnō)

I. Júnij(ev), ime rim. rodu

1. patricijskega: L. Iunius Brutus Lucij Junij Brut, ki je pregnal kralje in bil prvi konzul l. 509: L., Ci.

2. plebejskega:
a) D. Iunius Brutus Decij Junij Brut, Cezarjev legat, pozneje namestnik v Galiji, je padel v boju zoper Antonija l. 43: C., Ci. ep., Vell.
b) M. Iunius Brutus Mark Junij Brut, Cezarjev ljubljenec in Ciceronov prijatelj, je sodeloval pri umoru Julija Cezarja l. 44; padel je pri Filipih: Suet., Vell., Lucan. idr. — Adj. Iunia lex Ci. domus L. familia T. —

II. kot adj. ime šestega meseca: Iūnius mēnsis ali samo Iūnius Junijev mesec, junij: Ci., O., Kalendae, Nonae, Idus Col.

kákor like, as; (za primernikom) than

kákor da as if, as though
tako... kákor as... as
ne tako... kákor not so... as
ni tako star kákor jaz he is not so old as I
kákor hitro as soon as
kákor običajno as usual
kákor po maslu (figurativno) without a hitch, like clockwork, swimmingly
človek kákor on... a man like him
moj brat, kákor jaz sam... my brother like myself...
kákor ti drago as you like
stori, kákor ti drago! do as you please!
kákor se vzame! that (ali it) depends!
kákor lahkó vidite as you can see
govorim ti kákor prijatelj I speak to you as a friend
tekel je kákor veter he was running like the wind
umrl je, kákor je živel he died as he had lived
ni bogat, kákor ljudje mislijo he is not as rich as people think
vstal je, kákor da bi hotel oditi he got up as if (he wanted) to go
kákor ga imam (zelo) rada, ljubiti ga ne bi mogla nikoli much as I like him, I could never be in love with him
kákor oče, tako sin like father, like son
kákor si boš postiljal tako boš spal you have made your own bed, so lie in it
kákor boste sejali, tako boste želi as you sow, so will you reap ➞ kòt!

kdajkóli adv. knjiž. quanto mai:
bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imel era il migliore amico di quanti avesse mai avuto
sloga je potrebna bolj kot kdajkoli prej bisogna essere concordi più di quanto mai prima

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kûm m, mn. kȕmovi
1. boter: kum na krštenju; krizmani, firmani kum birmski boter
2. vjenčani kum poročna priča
3. kum, boter: kum novome brodu, crkvenome zvonu
4. debeli kum starešina na svatovščini
5. šišani kum prijatelj, ki opravi prvo striženje moškega otroka

Laelius 3 (iz *Laivilios, prim. laevus) Lélij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znani so:

1. C. Laelius Gaj Lelij, prijatelj Scipiona starejšega, se je bojeval 210—205 v Hispaniji, 205—202 zoper Sifaka, poveljnik konjenice v bitki pri Zami, konz. l. 190: Ci., L., Vell.

2. njegov sin C. Laelius Sapiens Gaj Lelij Modri (ker se je veliko ukvarjal s filozofijo), prijatelj Scipiona mlajšega, se je boril l. 147 pred Kartagino, l. 145 zoper Viriata, konz. l. 140: Ci., H., Q., Suet.

3. D. Laelius Decim Lelij, tožnik Lucija Valerija Flaka, ki ga je Cicero uspešno zagovarjal, tr. pl. l. 54., privrženec Pompeja in poveljnik njegovega ladjevja; po bitki pri Tapsu je naredil samomor: Ci. ep., C.

4. Laelia -ae, f
a) Lélija, ime dveh hčera Gaja Lelija Modrega; njune govorniške sposobnosti slavi Ci.; ena izmed njiju je bila Krasova tašča.
b) neka Vestalka: T. — Od tod adj. Laeliānus 3 Lélijev: naves C.

Laetōrius 3 Letórij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Laetorius Mark Letorij, centurio primi pili, ki je l. 495 od rim. naroda konzuloma v sramoto dobil nalogo, naj posveti Merkurjevo svetišče v Rimu: L.

2. C. Laetorius Gaj Letorij, tr. pl. l. 471: L.

3. C. Laetorius Gaj Letorij, edil l. 216, pretor v Ariminu l. 210: L.

4. L. Laetorius Lucij Letorij se je moral l. 202 odpovedati edilstvu, ker je bil “vitio creatus”: L.

5. P. Laetorius Publij Letorij, prijatelj Gaja Grakha, je skušal rešiti svojega prijatelja pred zasledujočimi morilci; na mostu čez Tibero jih je nekaj časa zadrževal, potem je skočil v reko ali pa so ga (po pričevanju drugih) ubili: Val. Max.

6. neki skopuh Letorij: Mart. — Kot adj. = Letórijev: lex Laetoria Suet. ap. Prisc.

lážen faux, erroné, mensonger; prétendu, imposteur; feint

lažno okno fausse fenêtre, fenêtre feinte
lažni prijatelj faux ami
lažne vesti fausses nouvelles

lép beau , (čeden, zal) joli , familiarno chouette ; (človek) de belle apparence, qui a de la prestance

lepo slovstvo les belles-lettres ženski spol množine
lepi spol le beau sexe
lepe umetnosti les beaux-arts
lepo vreme beau temps
lepa vsota (familiarno) une jolie somme
lepa hvata! merci bien!, merci beaucoup!
na lepem inopinément, à l'improviste
z lepim à l'amiable
lepo dišati sentir bon
to je lepo od tebe c'est bien (ali beau) de ta part
to je vse prav lepo tout cela est bel et bon
lepe reči smo slišali o tebi on en a entendu de belles sur ton compte (ali à ton sujet)
ti si mi lep prijatelj! (ironično) tu es vraiment un bon ami!

lép hermoso; bello ; (čeden, zal) bonito ; (oseba) fam guapo

lep kot kip de belleza escultural
lepe (prazne) besede palabras f pl hueras
lepa priložnost una magnífica ocasión
lepo slovstvo literatura f amena, bellas letras f pl
lepi spol el bello sexo
lepe umetnosti las bellas artes
lepo vreme je hace buen tiempo
lepa vsota (fam) una bonita suma
lepa hvala! ¡muchas gracias!
na lepem de improviso, de repente
z lepim por la(s) buena(s), amistosamente
zaradi tvojih lepih oči por tu cara bonita
to je lepo od tebe eres muy amable
ti si mi lep prijatelj! (ironično) ¡valiente amigo eres tú!