-
bubulcus -ī, m (bōs) volovski gonjač, volovski gonjač pri oranju, volar: Varr., Ci., V., O. idr. Kot priimek Junijevega rodu Bubulcus -ī, m Bubulk: Plin., C. Iunius Bubulcus Brutus (gl. Iūnius) L.
-
búc interj. pri zadirkivanju: s prstom je podražil otroka: buc, buc
-
Buchungsfehler, der, napaka pri knjiženju
-
bügelecht obstojen pri likanju
-
bügelfest obstojen pri likanju
-
bȕkmējker m (angl. bookmaker) bukmejker, bookmaker, posredovalec pri sklepanju stav na dirkah, zlasti konjskih
-
bullir (perf: -lló) premikati se, ne biti pri miru, ne mirovati; vreti, kipeti, valovati; mrgoleti; udeležen biti
-
búm interj. podražava jak pucanj ili potmuo zvuk pri padu, bum, cak, bup: bum! je zagrmel strel; telebnil je, bum, na tla; boben udarja bum bum bum
-
buqué moški spol šopek (cvetlic); buket, vonj pri vinu
-
butée [büte] féminin vogelni kamen, odbijač; oporni zid pri mostu; organ ali komad, ki omejuje tek kakega mehanizma v gibanju
-
butty [bʌ́ti] samostalnik
preddelavec; nadzornik pri akordnem delu v rudniku
pogovorno tovariš, prijatelj
-
cabbage4 [kǽbidž] sleng
1. samostalnik
listek za prepisovanje pri izpitu
2. prehodni glagol
prepisovati pri izpitu
-
cabecera ženski spol glavna točka; častno mesto pri mizi; zglavje, zglavnik; glavno mesto; začetek
médico de cabecera hišni zdravnik
estar (asistir) a la cabecera de un enfermo bolnika negovati
-
cabezada ženski spol sunek z glavo; pokimanje; gornje usnje pri čevlju
dar cabezadas kinkati z glavo
darse de cabezadas por las paredes z glavo v zid riniti
-
cacique [kasik] masculin lisjak, prstkanec; prvi pri natečaju École normale supérieure; star vodja (stranke); indijanski poglavar (starih prebivalcev Srednje Amerike)
-
Caere, n, indecl. Cera, eno izmed 12 prastarih etr. mest severozahodno od Rima, sprva (gr.) Argylla, pozneje Καίρη ali Καιρέα: L., V., Plin. Od tod adj.
1. Caeres (Caerēs) -itis ali -ētis cerski, iz Cere: pax populo Caeriti data, Caeritem populum misericordia consanguinitatis Tarquiniensibus adiunctum fama ferebat L., aquae Caeretes L. = aquae Caerites Val. Max., Caerete domo V. po pristojnosti iz Cere; subst. Caerĭtēs (Caerētēs) -um, m Cerjani, preb. Cere: L.; ti so sicer imeli rim. državljanstvo, ne pa tudi pravice glasovanja (suffragium) in drugih častnih pravic (bili so aerarii); od tod tabulae Caerites ali Caeritum seznam takih državljanov: Caerite cerā (= tabulā) digni H. vredni, da se prestavijo med Cerjane (erarijce), da izgubijo državljanstvo = Caerites fieri Gell.
2. Caerētānus 3 cerski: amnis Plin.; subst.
a) Carētāna -ōrum, n α) (sc. vina) cerska vina: Mart. β) (sc. praedia) vaška posestva pri Ceri: Col.
b) Caerētānī -ōrum, m Cerjani: Val. Max.
-
cagnotte [kanjɔt] féminin blagajna (pri igri), vsota v tej blagajni; familier vsota, polagoma prihranjena pri tekočih izdatkih
-
Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,
1. Enejeva dojilja: V., O.
2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.
-
calabaza ženski spol buča; glava; nesposoben človek; ničvredna ladja; odbitje snubca, »košarica«; neuspeh pri izpitu
calabaza vinatera buča za vino
beber de calabaza v kalnem ribariti
dar calabaza(s) a uno vreči pri izpitu; »košarico« dati
echar en calabaza na pesek zidati
llevar(se) calabazas pasti pri izpitu; »košarico« dobiti
nadar sin calabazas (fig) prebijati se brez tuje pomoči
salir calabaza izkazati se za neporabnega (nesposobnega)
-
calendes [kalɑ̃d] féminin pluriel prvi dan v mesecu pri Rimljanih
renvoyer aux calendes grecques odgoditi na čas, ki ne bo nikoli prišel; na sv. Nikoli