Franja

ear⁴ [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost

to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim

élever [elve] verbe transitif dvigati, dvigniti; povzdigniti; zvišati (ceno); pospešiti (pulz); postaviti (zid, hišo, spomenik); musique transponirati; mathématiques potencirati; vzgajati, vzgojiti; rediti

s'élever dvigati se, dvigniti se; vzleteti; nastati (prepir); po-, zvišati se (cena, temperatura); stati (drevo); znašati (vsota); zavihteti se, zagnati se kvišku
s'élever contre quelqu'un nastopiti, izjaviti se proti komu
ses enfants sont élevés njegovi otroci so odrasli
élever au carré (mathématiques) kvadrirati
élever une critique, une protestation kritizirati, protestirati
la facture s'élève à 200 francs faktura znaša 200 frankov
élever la jeunesse vzgajati mladino
élever des moutons rediti koštrune
élever le niveau de vie de la population zvišati življenjski standard prebivalstva
élever des objections, des doutes ugovarjati, izraziti dvome
élever des difficultés delati težkoče, težave
élever le prix des denrées dvigniti cene živil
s'élever sur les pointes des pieds postaviti se na prste
élever des soupçons zbuditi sum
élever le ton dvigniti glas, (za)groziti
élever la voix dvigniti svoj glas, oglasiti se k besedi

engueulade féminin, -lement masculin [ɑ̃gœlad, -lmɑ̃] populaire ostra graja, nahrulitev, zmerjanje, psovanje

ils ont eu une engueulade imela sta prepir
recevoir une engueulade biti nahruljen

envenimer [ɑ̃vnime] verbe transitif zastrupiti; inficirati; figuré poslabšati

s'envenimer inficirati se
envenimer une plaie inficirati rano
envenimer une querelle netiti, podpihovati prepir
envenimer des relations poslabšati odnošaje

fasten [fá:sn]

1. prehodni glagol (upon, on)
pritrditi, pričvrstiti, privezati; zavozlati; podtakniti, podtikati

2. neprehodni glagol
oprije(ma)ti, držati se; zapreti se (vrata)

to fasten one's eyes (ali looks) upon s.th. upreti oči, zagledati se v kaj
to fasten a crime upon s.o. naprtiti komu zločin
to fasten a nickname upon s.o. obesiti komu vzdevek
to fasten a quarrel začeti prepir
to fasten upon a pretext izgovarjati se s čim

femme [fam] féminin ženska, žena; soproga

femme auteur (ali de lettres), poète, peintre, docteur pisateljica, pesnica, slikarka, zdravnica
femme célibataire, divorcée samska, ločena žena
femme de chambre sobarica
femme de charge gospodinja, hišna oskrbnica
femme en couches otročnica
femme de couleur nebelka
femme au foyer (nezaposlena) žena gospodinja
femme de ménage, de journée postrežnica, snažilka
femme du monde svetska žena
femme de tête energična ženska
femme de théâtre gledališka igralka
contes masculin pluriel de bonne femme izmišljene zgodbe
maîtresse féminin femme dobra, sposobna gospodinja
traite féminin des femmes trgovina z belim blagom, z dekleti
vote masculin des femmes ženska volilna pravica
chercher femme iskati ženo, biti snubač, snubiti
cherchez la femme! (figuré) ženska je krivec, je v ozadju
devenir femme postati godna za možitev
elle est femme à se venger ona je ženska, ki bi se mogla maščevati
prendre femme oženiti se
prendre pour femme vzeti za ženo
la femme est toujours femme ženska ostane ženska
la femme est un mal nécessaire (proverbe) ženska je potrebno zlo
qui femme a, noise a (proverbe) kdor ima ženo, ima prepir

flamberge [-bɛrž] féminin meč

mettre flamberge au vent potegniti meč iz nožnice, napasti, začeti prepir

fomenter [fɔmɑ̃te] verbe transitif, figuré podpihovati, ščuvati, (prepir) povzročiti

fomenter une querelle, des grèves, une rébellion (za)netiti prepir, stavke, upor

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

grozansk|i (-a, -o) riesig, Riesen- (trušč/prepir der Riesenkrach), Mords-, mords- (delo die Mordsarbeit)

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

historia ženski spol zgodovina; pripoved, zgodba, opis, bajka, govoričenje, čenče

historia antigua (clásica) stara (klasična) zgodovina
historia del arte zgodovina umetnosti
historia cultural kulturna zgodovina
historia de la edad media, historia medieval zgodovina srednjega veka
historia moderna, historia contemporánea zgodovina novega veka
historia universal svetovna zgodovina
historia natural prirodopis
de historia slaven; razvpit
hacer historia pripovedovati; poročati
pasar a la historia preiti v zgodovino, postati zelo slaven
eso ha pasado a la historia to je stara zgodba
historias pl pretveze, izgovori, ovinki, prepir

īn-ferō, īnferre, intulī, illātum

1. (pri)nesti, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), vreči kam, v (na) kaj, k čemu: aliquid in ignem C., scalas ad moenia L. prisloniti, eum in equum C. na konja posaditi, in scopulum L. gnati, in urbem L.; pozneje z dat.: corpus tabernaculo Cu., Prometheus ignem gentibus intulit H. je prinesel na svet, fontes urbi inf. T. v mesto napeljati, ignes Ci. ali incendia tectis Sil. zažgati, tectis faces Val. Fl., spolia templo L., semina arvis i. T., classes Oceano Lucan., lintea fluctibus Val. Fl., barbaris hiemem suam Plin. iun., socios moenibus Val. Fl., effigiem latrinae Suet., sideribus imperatorem Plin. iun. v nebo povzdigniti.

2. occ.
a) (orožje in bojna znamenja) med (zoper) sovražnika nesti = iti (z vojsko) na(d) sovražnika, napasti (napadati) ga, prije(ma)ti ga: cum Hirtius ipse aquilam quartae legionis inferret Ci., ille furens signa a Brundisio inferebat Ci. je napadal, tunc illud vexillum Campaniae coloniae (dat.) inferetur Ci., inf. patriae signa Ci. ali signa in hostem C. ali signa hostibus Auct. b. Afr. ali signa adversus inf., signa contra aliquem inf. L. ali arma Italiae inf. N. z vojsko iti na(d) koga, vojno začeti proti komu, signa ad moenia ali signa vallo inf. L. napasti, bellum inf. alicui N., Ci. ali contra aliquem Ci. ali bella inf. alicui Ci., Iust., Suet., Val. Fl. z vojsko iti (vzdigniti se) na(d) koga, vojno (vojne) zače(nja)ti s kom, alicui pugnam inf. L. boj pričeti s kom, falcatos axes Val. Fl., membra in turmas Sil.; od tod manūs inferre alicui ali in aliquem Ci. lotiti se koga, prijeti, popasti ga, ipsum sibi manūs intulisse Suet. da se je sam usmrtil.
b) (mrliča v grob) položiti (polagati), pokopa(va)ti: eum monumentis maiorum Cu., sepulcrum, quo Sulpicius inferatur Ci., corpus eodem inf. N., ne quis alienum inferat (sc. sepulcro) Ci., reliquias tumulis Iust., Suet.
c) (darove na žrtvenik) položiti (polagati), žrtvovati, darovati (prim. inferiae): inferimus spumantia cymbia lacte V., honores Anchisae inf. V., piacula manibus O. Lucan.
č) refl. in med. (sebe kam nesti), iti, hiteti, planiti, pognati (poganjati) (se) kam; refl.: quo se Catilina inferebat Ci., se per medios V., se in contionem L., se in urbem, in templum Ci., ne quis se in vitae discrimen (in periculum) inferret Ci., se stantibus vobis (dat.) intulerunt L. so planili na ..., lucus, quo se persaepe inferebat L. je zahajal, se foribus V., se flammae Vell., se carinae, se penetralibus Val. Fl., se vallo Sil., equus se campo inf. V., se ipse inferebat Ci. je prihajal nenaprošen, se intulerant Etrusci L., inferens se ferociter hostis L., videri ignavum, ut se inferat Pl. kako koraka, ut magnifice infert sese Pl., adeo concitato inpetu inferrese, ut ... L.; metaf.: se alicui inferre siliti (vsiljevati) se komu, L., Gell., se inferre bahati se: Pl.; med.: inferuntur Galli in M. Fonteium Ci., in ignes medios equo illatus L., flumen mari Hadriatico infertur L., inferri in urbem L.; refl. pojem opisan: turbatis acriter pedem inferre coeperunt L., Cu. so planili na ..., qua iuvenis gressūs inferret V., hostibus gradum inferre L. korakati proti ..., pedem inf. in aedes Pl., nostro limine intulit pedes Pr. je prekoračil naš prag.

3. metaf.
a) račune vpisati, v račun vzeti, ((po)staviti), zaračuna(va)ti: Fl., falsas rationes inferre et in tabulas referre (vknjižiti) solent Ci., sumptum civibus Ci., pecuniam aerario Plin. iun., in rationes Icti. ali rationibus Col. rationibus inferri Suet. vračunan biti.
b) prispevati, v blagajno vplač(ev)ati: vicesimam Plin. iun., tributum alicui Col.
c) na mizo (po)staviti: Vulg., lancem, mensam secundam Plin.
č) (šege, običaje idr.) uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: peregrinos mores Iuv., nefas Cu., inferri Cu. ženitve z barbari, studium in urbem Suet., Q.; od tod: Latio Dardaniam Sil.
d) (močna čustva, afekte) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti s čim: terrorem in exercitum Cu., terrorem vobis Ci., cui belli metus inferebatur Ci., alicui spem C., misericordiam Ci., moram ali cunctationem C. muditi ali obotavljati se, desperationem Iust.
e) (kaj slabega) komu prizade(va)ti, povzročiti (povzročati), storiti: hostibus inferre vulnera C. rane zadati (vsekati), vim patriae Ci. silo storiti domovini, nasilno nastopiti (nastopati) proti domovini, supplicia hostium urbibus Ci., optimis civibus periculum Ci. v nevarnost (pogibel, pogubo) spraviti (spravljati), alicui mortem Ci. ali necem Ci., Suet. zadati, mors iisdem inlata Ci., labem integris Ci., multis iniurias Ci., aliis crimen Ci. (ob)dolžiti, facinus in fortunas suas Ci., certamen alicui L. prepir začeti s kom, turpidines Ci. (o)sramotiti, stuprum Suet. oskruniti, morsus alicui O., Fl. gristi koga, cladem L. poraziti, metum, hostibus terrorem L., ictum venis T., mala in domūs N., litem in aliquem Ci. ali alicui Sen. ph. koga v pravdo zaplesti.
f) (v govoru kaj) navesti (navajati), omeniti (omenjati): in re severa delicatum inferre sermonem Ci., mentionem alicuius rei L., Cu. omeniti, causam C. kot vzrok navesti; prim.: lupus ... iurgii causam intulit Ph. je izvil prepir iz trte.
g) skleniti (sklepati), izvesti (izvajati), zaključiti, soditi iz česa: Q., aliud enim, quam cogebatur, illatum est Ci.

inter-cēdō -ere -cēssī -cēssum est

1. hoditi, stopati, vleči se, prihajati med čim: inter singulas legiones impedimentorum magnum numerum intercedere C., huc si quis intercedat (vmes stopi, pride) tertius, pereat fame Pl., intercedente lunā Plin. (med soncem in zemljo).

2. occ. stopiti (stopati) vmes, in sicer
a) krajevno: razprostirati se, stati vmes, stati/biti med čim: perpetua palus intercedebat C., intercedebant silvae inter ipsos atque Ariovistum C., viae plures intercedentibus buxis dividuntur Plin. iun., plaga intercedens Mel.
b) časovno: vmes nastopiti (nastopati), preteči, miniti, v pf. tudi = vmes biti: dies nondum X intercesserant Ci., nox nulla (una) intercessit Ci., vix annus intercesserat, cum … Ci., intercessere pauci dies L., nullus dies temere intercessit, quo non ad eum scriberet N., spatium (temporis) i. C., spatium i. Hyg.
c) o dogodkih: med čim ali vmes nastopiti (nastopati), dogoditi (dogajati) se, nasta(ja)ti, primeriti se: saepe in bello parvis momentis magni casus intercedunt C., cum senatus consultum (postulatio) intercederet Ci., si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter., inter bellorum curas res parva intercessit L., quotiens inter virum et uxorem aliquod iurgii intercesserat Val. Max., cupiditas N. ali duritia paupertatis i. Ap.
č) o razmerah, odnosih: bi(va)ti (vmes, med … ): multa inter nos officia intercedunt Ci., inter eos querimonia, aemulatio i. N., quīcum tibi adfinitas intercedebat Ci., mihi cum Siculis causa tantae necessitudinis intercedit Ci., mihi cum eo intercedunt inimicitiae Ci., bella C., inter nos vetus usus intercedit Ci., consuetudo mihi cum aliquo intercedit Ci., controversia Ci., hospitium C., obtrectatio N., intercedet familiaritas Ter.

3. vmes stopiti (stopati), in sicer
a) ugovarjati, upreti (upirati) se, protestirati, zavreti, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati); abs.: adimit intercedendi potestatem Ci. (to pravico so imeli ljudski tribuni, ki so lahko s svojim vetom onemogočili sodne razsodbe, senatove odločitve in sklepe narodnih zborov), si intercessum sit Ci. če je prišlo do ugovora, če se je vnel prepir, če je prišlo do prerekanja, cum lex feratur, intercedi liceri Ci., tum tribunus intercedere poterit Ci., paratos habemus, qui intercedant Ci., mandata patriae intercedunt Iust.; pren.: nisi cupiditas intercesserat N.; dat.: consulibus legem ferentibus est intercessum Ci., intercessit conlega Fabricio Ci., praetori Ci., ne legi (senatus consulto) intercedere liceret Ci., iniquitatibus magistratuum Plin. iun., Piso Verri intercessit Ci., rogationi L., auctoritati senatūs Ci.; z ne ali quominus: quod ne fieret, consules intercesserunt Hirt., nihil intercedit, quominus L. ni nobene ovire, praetori non intercedere tribunos, quominus … L., de cognomine i. Suet.
b) nastopiti (nastopati) kot posredovalec (miritelj), biti posredovalec (miritelj), posredovati: nullum meum dictum pro Caesare intercessit Ci. nobene besede nisem zastavil za Cezarja, si tui recuperatores non intercederent Ci., cum inter Aiacem et Hectorem decertantes armis intercederet Gell., ad leniendam invidiam intercessit his verbis Suet., cum vestra auctoritas intercessisset, ut Ci. ker ste kot posredovalci ukrenili, da … ;
c) (v denarnih zadevah) jamčiti, porok biti, porokovati, dajati poroštvo, zagotovilo: Suet., tantum (sestertium sexagies) se pro te intercessisse Ci., magnam pecuniam (za veliko vsoto) pro aliquo Ci.

intestin² e [ɛ̃tɛstɛ̃, in] adjectif notranji

guerre féminin intestine državljanska vojna
lutte féminin; querelle féminin intestine notranja borba, -i prepir med dvema skupinama nasprotnikov iste skupnosti

iron³ [áiən] prehodni glagol
likati; vkleniti, vkovati, obiti z železom
figurativno (iz)gladiti

to iron out izgladiti (prepir)

iskati (iščem) poiskati

1. suchen (etwas/nach etwas), nenačrtno: herumsuchen; kopati: graben nach, rude ipd.: schürfen nach; v vodi: fischen nach; tipaje: fühlen nach, tasten nach; kaj: auf der Suche sein nach (etwas)
začeti iskati sich auf die Suche machen nach (etwas)
kaj konkretnega: auf -suche sein (stanovanje/talente/hrano/zaposlitev auf Wohnungssuche/Talentsuche/Nahrungssuche/Stellungssuche sein)
iskati pomoč/prepir/pozabljenje Hilfe/ Streit/Vergessen suchen
krčevito iskati besede nach Worten ringen
figurativno iskati kot šivanko v kupu sena wie eine Nadel im Heuhaufen suchen
iskati z lučjo pri belem dnevu figurativno mit der Laterne suchen
tu nimaš kaj iskati hier hast du nichts zu suchen/nichts verloren
kaj tu iščeš? was hast du hier zu suchen?
v oglasih: išče se X X gesucht

2.
policijsko iskati koga/kaj: fahnden nach (jemandem/etwas)

3.
iti iskat holen, holengehen, bringen

4.
človek, ki išče … ein -suchender
(počitek Erholungssuchender, poznanstva Kontaktsuchender)

iskáti (íščem)

A) imperf. ➞ poiskati

1. cercare:
kdor išče, najde chi cerca trova
če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
iskati delo cercare lavoro
iskati stanovanje cercare alloggio
iskati gobe cercare funghi
iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
iskati v slovarju cercare nel dizionario

3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
iskati koristi cercare il proprio tornaconto
sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso

iskáti buscar ; (mine) detectar ; (lovstvo) rastrear

kdor išče, najde quien busca, halla
iskati dogodivščine (službo) buscar aventuras (un empleo ali un puesto)
iskati nasveta pedir consejo a alg, consultar a alg
iskati prepir fam buscar camorra (ali bronca) a alg
tu nimate kaj iskati nada tiene usted que buscar aquí