Franja

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
osem in pol achteinhalb
bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
po osem je acht, ljudi: zu acht
deliti na osem delov achteln
na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
na osmih straneh achtseitig
v osmih knjigah in acht Bänden
ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
vlak ob osmih der Achtuhrzug

otrok [ô] moški spol (-a, -a, otrôci) das Kind (dojen Brustkind, ki odrašča v domu Heimkind, mestni Stadtkind, načrtovan Wunschkind, nedeljski Sonntagskind, podeželski Landkind, predšolski Vorschulkind, problematičen Problemkind, sosedov Nachbarskind, zdomcev Gastarbeiterkind)
figurativno otrok človeškega rodu Menschenkind
čudežni otrok das Wunderkind, der Wunderknabe
medicina otrok iz epruvete das Retortenbaby
mrtvorojeni otrok das Totgeborene, die Totgeburt
figurativno otrok narave der Naturmensch
nezakonski otrok natürliches Kind, uneheliches Kind
figurativno otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
živorojeni otrok das Lebendgeborene
otrok, ki je prepuščen samemu sebi das Schlüsselkind
… otroka Kindes-
(umor/uboj der Kindesmord, izpostavitev die Kindesaussetzung, morilec der Kindesmörder, odvzem die Kindesentziehung, ugrabitev der Kindesraub, die Kindesentführung, zapustitev die Kindesaussetzung)
dobiti/roditi otroka ein Kind kriegen
poviti otroka einem Kind das Leben schenken
narediti otroka ein Kind machen, dekletu: (ein Mädchen) schwängern
pričakovati otroka ein Kind erwarten, poetično: Mutterfreuden entgegensehen
za otroka für das Kind, Kinder-
(nosilka die Kindertrage, davčni odbitni znesek der Kinderfreibetrag)
z otrokom mit dem Kind
grobo ravnanje z otrokom die [Kindesmißhandlung] Kindesmisshandlung
otroci množina Kinder množina
otroci, ki so izgubili starše elternlos gewordene Kinder
religija božji otroci Kinder Gottes, Gotteskinder
… otrok Kinder-
(delo die Kinderarbeit, gruča die Kinderschar, število die Kinderzahl, umrljivost die Kindersterblichkeit, varstvo der Kinderschutz, velik ljubitelj der Kindernarr, veliko število der Kinderreichtum, vzgoja die Kindererziehung, zakon die Kinderehe)
brez otrok kinderlos
ki ima veliko otrok kinderreich
ki ne mara otrok kinderfeidlich
ne marati otrok ein Kinderfeind sein, kinderfeindlich sein
odklanjanje otrok die Kinderfeindlichkeit
do otrok zu den Kindern
ljubezen do otrok die Kinderliebe
v družbi otrok in Kindergesellschaft
v rokah otrok in Kinderhand
za otroke für die Kinder
ugoden za otroke kinderfreundlich
neugoden za otroke kinderfeindlich
… za otroke Kinder- (knjiga das Kinderbuch, leksikon das Kinderlexikon, maša der Kindergottesdienst, mleko die Kindermilch, molitev das Kindergebet, neprimeren kinderfeindlich, pesem das Kinderlied, popust die Kinderermäßigung, pravljica das Kindermärchen, predstava die Kindervorstellung, radijski program der Kinderfunk, televizija das Kinderfernsehen, varnostni pas der Kindergurt)
otrokom für die Kinder
primeren otrokom kindergerecht, kindgemäß
prilagojen otrokom kinderfreundlich
neprilagojen otrokom kinderfeindlich
|
figurativno mnogo babic, kilav otrok viele Köche verderben den Brei

otvoritven|i (-a, -o) Eröffnungs-, Einweihungs- (govor die Eröffnungsrede, Einweihungsrede, koncert das Eröffnungskonzert, nagovor die Eröffnungsansprache, bilanca die Eröffnungsbilanz, predstava die Eröffnungsvorstellung, seja die Eröffnungssitzung, svečanost die Einweihungsfeier, Eröffnungsfeier, tekma das Eröffnungsspiel, slovesnosti Eröffnungsfeierlichkeiten množina)

persuadere^*

A) v. tr. (pres. persuado)

1. prepričati:
persuadere qcn. di qcs. koga o čem prepričati

2. zadovoljiti, zadovoljevati; ugajati, biti všeč:
uno spettacolo che non mi ha proprio persuaso predstava, ki mi ni bila posebno všeč

B) ➞ persuadersi v. rifl. (pres. mi persuado) prepričati se; verjeti

petih [ê]
ob petih um fünf (Uhr)
… ob petih Fünfuhr-
(čaj der Fünfuhrtee, predstava die Fünfuhrvorstellung)
okrog petih etwa um fünf (Uhr)

plesen pridevnik
(o plesu) ▸ tánc, táncosSopomenke: plesalski
Povezane iztočnice: plesna dvorana, plesna figura, plesna glasba, plesna obleka, plesni gib, plesni korak, plesni ritem, plesni čevlji

podob|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. slika, zamišljena slika: das Bild (angela Engelsbild, boga das Götterbild, Gottesbild, časa Zeitbild, idealna Wunschbild, iz sanj Traumbild, krajine Landschaftsbild, Kristusova Christusbild, kultna Kultbild, mesta Stadtbild, pisave Schriftbild, sveta Weltbild, svetnika Heiligenbild, zunanja kraja/naselja Ortsbild)

2. (portret) das Bildnis (lastna Selbstbildnis, žene Frauenbildnis)

3. (zvesta podoba, odslikava) das Abbild

4.
živa podoba koga: (skoraj enak) das Ebenbild
religija božja podoba das Ebenbild Gottes

5.
(zunanja) podoba das -bild
(pokrajine Landschaftsbild, mesta Stadtbild)

6. (predstava) die Vorstellung

poklic moški spol (-a …) der Beruf (čudovit Traumberuf, deficitaren Mangelberuf, drugi Zweitberuf, igralski Schauspielerberuf, modni Modeberuf, pedagoški Lehrberuf, stranski Nebenberuf, učiteljski Lehrerberuf, umetniški Künstlerberuf, zdravstveni Heilberuf)
svobodni poklic freier Beruf
… poklica Berufs-
(izbira die Berufsfindung, die Berufswahl, opis das Berufsbild, opravljanje die Berufsausübung, prepoved opravljanja das Berufsverbot, svobodna izbira die Berufsfreiheit)
opravljati poklic einen Beruf ausüben
mojstrsko obvladanje poklica das berufliche/fachliche Können
izučiti se drugega poklica umlernen
brez poklica berufslos
o poklicu über den Beruf
predstava o poklicu das Berufsbild
po poklicu von Beruf
po osnovnem poklicu von Haus aus
v poklic in den Beruf
usmerjen v poklic berufsorientiert, (nanašajoč se) berufsbezogen
delo v poklicu die Berufsarbeit
v poklicu im Beruf, im Berufsleben
v drugem poklicu berufsfremd
v svobodnem poklicu freiberuflich
nasledniki v poklicu der Nachwuchs
skrb za naslednike v poklicu die Nachwuchsförderung
za poklic für den Beruf
… za poklic Berufs-
(izobrazba die Berufsbildung, Berufsausbildung, sposobnost die Berufseignung)
narediti za poklic professionalisieren, zum Beruf machen

popoldansk|i (-a, -o) nachmittäglich, nachmittägig, Nachmittags- (pouk der Nachmittagsunterricht, predstava die Nachmittagsvorstellung)

popoldánski (of the) afternoon

popoldánska obleka afternoon dress, tea gown
popoldánska predstava matinee, matinée
popoldánski spanček afternoon nap

popoldánski d'après-midi, de l'après-midi

popoldanska malica collation ženski spol (ali goûter moški spol) (de quatre heures)
popoldanski pouk classes ženski spol množine de l'après-midi
popoldanska predstava séance ženski spol de l'après-midi, (v gledališču) matinée ženski spol

popoldánski de (la) tarde

popoldanska obleka vestido m de tarde
popoldanski pouk (gledališka predstava) clase f (función f) de la tarde

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

prepríčati (-am) | prepričeváti (-újem)

A) perf., imperf. convincere, persuadere, capacitare:
prepričati koga o potrebnosti česa convincere qcn. della necessità di qcs.
prepričevati z besedami, z dokazi convincere, cercare di convincere con le parole, con le prove
predstava me ni prepričala lo spettacolo non mi ha convinto
prepričevati koga s pestmi persuadere qcn. con i pugni

B) prepríčati se (-am se) | prepričeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. convincersi, persuadersi, assicurarsi, sincerarsi, capacitarsi:
na oči se je prepričal, da je to res si convinse di persona che era vero

presentación ženski spol predstavljanje, predstavitev; predložitev; prihod, nastop, navzočnost; zunanjost; ameriška španščina prošnja, vloga

presentación de la compañía prva predstava (gledališke družbe)
carta de presentación priporočilno pismo
a la presentación (trg) ob predložitvi
de presentación (voj) v gala uniformi

prisiln|i (-a, -o) zwangsmäßig; erzwungen; tehnika zwangläufig; Zwangs- ( medicinagib die Zwangsbewegung, jok das Zwangsweinen, jopič die Zwangsjacke, smeh das Zwangslachen, zdravniški pregled die Zwangsuntersuchung, drža die Zwangshaltung, hospitalizacija die Zwangsunterbringung, misel die Zwangsidee, napotitev die Zwangseinweisung, nevroza die Zwangsneurose, Zwangskrankheit, predstava die Zwangsvorstellung, sterilizacija die Zwangssterilisation, misli das Zwangsdenken, dejanje die Zwangshandlung, hranjenje die Zwangsernährung; pravo upravitelj der Zwangsverwalter, poravnava der Zwangsvergleich, Zwangsausgleich, prodaja der Zwangsverkauf, uprava die Zwangsverwaltung, izterjevanje die Zwangseintreibung, ukrep die Zwangsmaßnahme, sredstvo das Zwangsmittel)

pròst (prôsta -o)

A) adj.

1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento

3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg