Franja

Zadetki iskanja

  • Sammlerobjekt, das, Sammlerstück, das, predmet za zbiralce
  • saxe [saks] masculin saški porcelan; predmet iz tega porcelana
  • scherno m

    1. zasmeh, posmeh

    2. predmet posmeha
  • Schmuckgegenstand, der, okrasni predmet, okrasek
  • scholar [skɔ́lə] samostalnik
    učenjak; učenec, -nka, dijak
    arhaično kdor se uči; poznavalec slovstva, zlasti klasičnega; humanist; štipendist; oseba, ki zna brati in pisati
    domačno kdor (po)zna kak šolski predmet
    arhaično privrženec, učenec

    the scholars of Socrates Sokratovi učenci
    a Greek scholar helenist
    he is a good English scholar on je dober v angleščini
    he is a quick scholar on se hitro nauči
  • Schulfach, das, šolski predmet
  • scoff [skɔf]

    1. samostalnik
    roganje, posmehovanje, zasmehovanje, norčevanje (at iz)
    predmet posmeha

    2. neprehodni glagol
    rogati se (at čemu)
    posmehovati se
  • scommettitura f

    1. razstavljanje

    2. razstavljeni predmet, eksponat
  • scorn1 [skɔ:n] samostalnik
    prezir(anje), zaničevanje, podcenjevanje; roganje, norčevanje; predmet prezira (roganja, norčevanja)

    he is the scorn of the whole village vsa vas se mu posmehuje (roga)
    to hold in scorn, to think scorn of prezirati
    to laugh to scorn imeti za norca, zasmehovati, osmešiti
    I shall be laughed to scorn bom v posmeh
  • Sechskant, das/der, Technik šesteroroben predmet
  • sedèflija ž z biserovino okrašen predmet: puška sedeflija
  • shiner [šáinə] samostalnik
    svetel, blesteč se predmet
    figurativno, sleng kovanec (zlasti zlatnik), diamant
    figurativno genij, "luč"
    pogovorno cilinder (pokrivalo); čistilec čevljev
    množina kovanci, denar, dragulji
    množina lakasti čevlji
  • shuttlecock [šʌ́tlkɔk] samostalnik
    operjena žogica iz plutovine (za igro badminton)
    figurativno igralna žoga, predmet spora

    battledore and shuttlecock igra z operjeno žogo
  • skriválnica ž
    1. v. skrivalica
    2. igra u koj treba naći skriven predmet ili skriveno lice
  • smalto m

    1. emajl; glazura

    2. emajlirani predmet; emajl

    3. kozmet.
    smalto per unghie lak za nohte

    4. med. zobna sklenina

    5. pren. šport borbenost, tekmovalnost; učinek:
    perdere lo smalto zgubiti borbenost
  • somptuosité [sɔ̃ptɥozite] féminin razkošje, razkošnost, luksus; sijaj, pomp; luksusen predmet
  • spark1 [spa:k]

    1. samostalnik
    iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
    figurativno mrvica, trohica, sled
    figurativno duhovit domislek
    množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)

    as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
    fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
    not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
    he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
    to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
    to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru

    2. neprehodni glagol
    iskriti se, metati iskre
    avtomobilizem vžgati
    prehodni glagol
    razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti

    to spark off vžgati; sprožiti
  • spēs, spĕī, f (gl. spatium)

    1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

    2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

    3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

    Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.
  • spinosity [spainɔ́siti] samostalnik
    trnatost, bodičavost; bodičast predmet
    figurativno zbadljiva opazka
  • spirale

    A) agg. vibast, spiralen

    B) f

    1. mat. spirala, viba, polžnica:
    spirale di Archimede Arhimedova spirala
    spirale iperbolica hiperbolična spirala
    spirale logaritmica logaritemska spirala

    2. med. (kontracepcijska) spirala

    3. spirala, spiralast predmet:
    a spirale spiralasto
    molla a spirale spiralna vzmet
    volo a spirale aero spirala; pren.
    la spirale della violenza spirala nasilja