Franja

stréti (strèm) perf.

1. schiacciare; spaccare, spezzare, schiantare:
streti lešnike, orehe schiacciare nocciole, noci

2. pren. spezzare, annientare:
streti sovražnikov odpor spezzare la resistenza nemica

3. pren. spezzare, annichilire, distruggere:
bridkost, nesreča, obup strejo človeka l'amarezza, la disgrazia, la disperazione spezzano, distruggono l'uomo

4. agr. scotolare (il lino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. spravi se, sicer ti strem kosti vattene, se no ti spacco le ossa
pren. streti okove spezzare le catene
pren. streti trd oreh rompere un osso duro
pren. streti komu srce spezzare il cuore a qcn.
streti koga v prah annientare, polverizzare qcn.

sub-iciō -ere -iēcī -iectum (sub in iaciō)

I.

1. vreči (metati) pod kaj, dati (dajati, devati) pod kaj, položiti (polagati) pod kaj, postaviti (postavljati) pod kaj, pod kaj podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), podtakniti (podtikati) pod kaj; v pass. včasih = ležati pod čim, stati pod čim, biti pod čim: subicere ignem Ci., Auct. b. Afr., artus … subiecto torruit igni O., subicere lignis ali moenibus ignem Ci., subicere faces Ci., Vell., Val. Max., subiectam (sc. pyrae) tenuere facem V., subicere veribus prunas V., adorea liba epulis V., pedibusque rotarum subiciunt lapsus V. nogam podložijo kotaleče (valeče) se valje, subicere epistulam pulvino Cu. ali sub pulvinum N., cervices securi Ci. = položiti na klado (tnalo), gladio cervices subiectae Val. Max., subicere bracchia pallae ali collo, canitiem galeae, sulphura venis O., laxiorem sinum sinistro brachio Q., manum ventri Col., pallium togae, humeros lecto funebri Val. Max., ova gallinis Plin., agnum sub alterius mammam Varr., oves sub rupes et arbores Varr. gnati pod … , quae (sc. ossa) subiecta corpori … commissuras habent Ci.; pesn.: caudam subicere utero V. (o volku) stisniti rep med noge; metaf.: aliquid subicere oculis Ci., L., Q. ali sub aspectum omnium Corn. (vsem) pred oči (na oči, na videlo, na (v)pogled) postaviti (postavljati), res, quae subiectae sunt sensibus Ci. ali ea, quae sensibus subiecta sunt Ci. ki so čutom zaznavne, ki jih čuti lahko zaznajo, kar je zaznavno, ne ipsi … cogitationi vestrae subiciatis Ci. da ne podvržete sami svojemu premišljanju (razmišljanju), subicere sententiam sub voce Ci. ali rem voci Ci. ali rem nomini Q. besedi (imenu) podložiti (podlagati), z besedo (imenom) spojiti (spajati), z besedo (imenom) združiti (združevati), pri besedi (imenu) misliti na … ; tako tudi: subicere aliud pro illo, quod neges Q.; materia ad argumentum subiecta Ci. ali subiecta ad dicendum oratori materia T. osnovna, temeljna, podstavna, ki je osnova (podlaga, temelj, podstava); occ. kaj spodaj ob (pri) čem ali pod čim podstaviti (podstavljati), kaj spraviti (spravljati) ali (pri)peljati blizu česa, približati (približevati) kaj (k) čemu, primakniti (primikati) kaj (k) čemu, pristaviti (pristavljati) kaj k čemu, pomakniti (pomikati) kaj k čemu; poseb. kot voj. t.t.: aedes colli L. spodaj ob griču (se)zidati, (z)graditi, castra urbi L. tabor postaviti pod mestom, utaboriti se pod mestom, exercitum tumulis L., aciem collibus ali castris C., legiones castris C., Pompeius, qui castra in colle habebat, ad infimas radices montis aciem instruebat … exspectans, si iniquis locis Caesar se subiceret C. če se od spodaj približa (primakne).

2. metaf. podvreči, podrediti (podrejati), podjarmiti (podjarmljati); v pass. včasih = podleči (podlegati): Val. Max., Sen. ph., Iust. idr., subicere regna O., parcere subiectis et debellare superbos V. podrejenim, tistim, ki so se podvrgli, subicere terram ferro Ci. = obdelovati s plugom, se imperio alterius Ci., qui … se populi Romani imperio subiectos dolerent C., Gallia securibus (= konzulski oblasti, Rimu) subiecta C., gentes tristi subiectae servitio L., subicere alicui provinciam T., gentem suam nostrae dicioni subiciebant T., fatum subiecit pedibus V. je poteptal v prah, je premagal, omnia sub fortunae dominationem subicere Ci., virtus sub varios … casus subiecta Ci., nos sub eorum potestatem subicere Corn.; occ.
a) podrediti (podrejati), zapostaviti (zapostavljati), postaviti (postavljati) za koga ali kaj: subiciunt se homines alterius potestati Ci., id magis credo, quam Q. Fabium … Valerio subiectum L. Kot fil. in ret. t.t. podrediti (podrejati), prište(va)ti (k) čemu: sub metum subiecta sunt pigritia, pudor, terror … Ci. pojmu „strah” so podrejeni pojmi … , subicere formas generi Ci., quattuor partes vocabulo recti Corn., species generi, vocabulum … nomini Q., dicere apte plerique ornatui subiciunt Q.
b) izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): hiemi navigationem subiciendam non existimabat C., universam domum periculo Q. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ne fictis auditionibus … fortunas innocentium subiciendas putetis Ci., qui scelus fraudemque nocentis possit dicendo subicere odio civium Ci., nullius calumniae subicit ea, quae dii comprobaverunt L.; od tod aliquid subicere sub praeconem Ci. ali voci praeconis Ci. ali praeconi L. izročiti (izročati) kaj izklicevalcu = dati, postaviti kaj v prodajo (naprodaj), kaj na (javni) dražbi proda(ja)ti; tako tudi subicere aliquid, aliquem: auctione proposita reliquias omnium spectaculorum subiecit ac venditavit Suet., hos (sc. delatores) … subici ac vēnīre imperavit Suet. —

II.

1. od spodaj navzgor (kvišku) vreči (metati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati): (sc. discum) subiecit in aëra O., inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant C., regem subicere in equum L., corpora saltu subiciunt in equos V. poskačejo na konje, cui plurimus ignem subiecit rubor V. ki ji je obilna rdečica zanetila ogenj v žilah.

2. metaf. refl. in med. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, (z)rasti, (raz)bohotiti se, razrasti (razraščati) se, (raz)širiti (razširjati) se: laurus parva sub ingenti matris se subicit umbra V., vere novo viridis se subicit alnus V., flamma ad summum tecti subiecta V. planivši navzgor, kvišku buhajoč. —

III.

1. „razgrniti (razgrinjati)”, „razprostreti (razprostirati)” = da(ja)ti, poda(ja)ti, izročiti (izročati): cum ei (sc. Sullae) libellum malus poëta … subiecisset Ci., ipse manu subicit gladios Lucan.

2. metaf. komu kaj z nasvetom (po)kazati, (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti, navdahniti, navdihniti (navdihovati), napovedati (napovedovati), nareči (narekati, narekovati), prišepniti (prišepetavati, prišepetati), sugerirati komu kaj, predlagati komu kaj, navda(ja)ti koga s čim, spomniti (spominjati) koga česa, koga na kaj: Ter. idr., consilia L., consilium unum necessitas subiecerat Cu., quae subicere condicio rerum poterat L., quae muliebris dolor quaerentibus subicit L., subicere alicui spem L., O., subiciens, quid in suos cives dicerem Ci., cupio mihi ab illo subici, si quid forte praetereo Ci., nec tibi subiciet carmina serus amor Pr., tibi subice ea Sulpicius in Ci. ep. spomni se tega, pomisli na to, subiecto uno aut altero verbo Sen. ph.; o neživih subj. tako nanesti (nanašati), napotiti (napotovati) koga k čemu, pripraviti koga do česa z ut ali inf.: huius viri mentio subicit, ut de septem sapientium moderatione referam Val. Max., cuius mentio mihi subicit … referre Val. Max. —

IV.

1. (v govoru ali pismu) pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), doda(ja)ti, pripomniti (pripominjati), dopolniti (dopolnjevati), zapostaviti (zapostavljati), reči (govoriti) na kaj, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati), v besedo seči (segati, sezati): Varr. idr., cur sic opinetur, rationem subicit Ci., a quibusdam senatoribus subiectum est L., vix pauca furenti subicio V., patre subiciente: „Quam poenam pendes?” … inquit Cu., edicto subiecisti, quid esset impensum Plin. iun., non expectare responsum et statim subicere Q., minus peccabit, qui longis (sc. litteris) breve subiciet Q.; metaf. koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, koga ali kaj nadomestiti (nadomeščati) s kom, s čim, koga ali kaj (za)menjati ((za)menjevati) s kom, čim: integras copias vulneratis Auct. b. Alx., mutata (ea dico), in quibus pro verbo proprio subicitur aliud, quod … Ci., inopia potioris subiciundi L.; occ.
a) (po krivem, lažnivo, goljufivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati), nastaviti (nastavljati): testamenta Ci., testamentum mariti Q., locupleti falsum testamentum Val. Max., falsum aliquid Q., alterum (sc. librum) … signatum subiecit N., subicere fratrem suum Iust., partem, aes pro auro Dig.
b) podstaviti (podstavljati) koga = napeljati (napeljevati), podkuriti: subicitur Metellus, qui hanc rem distrahat C., testes frequenter subici ab adversario solent Q., suspicio subiecti petitoris Q. — Od tod adj. pt. pf. subiectus 3, adv. le v superl. subiectissimē

1. spodaj ležeč, ležeč (bivajoč) pod čim, ob čem; z dat.: Auct. b. Alx., Val. Max. idr., hic alter (sc. circulus terrae) subiectus aquiloni Ci., Hyperboreo septem subiecta trioni gens V., alvi natura subiecta stomacho Ci., rivus … subiectus castris Scipionis C. tekoč pod … , multitudinem aliam in subiectum viae campum deduxit L., in subiectos Narniae campos descendere T., subiectae ipsis valles Cu. ob njihovem vznožju; dat. je treba v mislih dostaviti: qui (sc. hostis) nunc corporibus suis subiectis undique cinxerit … collem L., exanimem e scopulo subiectas misit in undas O., locus excelsior planitie ex omnibus partibus subiecta Auct. b. Alx., subiectis campis magna specie volitabant T.; n. pl. subst.: subiecta vallium T. nižave, nižine, podolja, subiecta riparum Aus. nekoliko globlje obrežje; occ. ležeč (stoječ) pod čim, ob čem, ob meji s čim = meječ s kom, čim, na koga, sosed, soseden, sosednji komu, čemu, bivajoč v soseščini koga, česa: Heracliam, quae est subiecta Candaviae, iter fecerat C.

2. metaf. podvržen, podložen, pokoren, podrejen, ponižen: nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., tunc enim subiecti atque obnoxii vobis minus essemus L., quaedam quibusdam subiectiore sunt Sen. ph., neque subiectus, solito nec blandior esto O., haec quam potest demississime et subiectissime exponit C. kar najponižneje; subst. subiectus -ī, m; večinoma v pl. subiectī -ōrum, m podložnik(i), podanik(i): Sen. ph., T. idr., quid … faciendum sit, ab subiecto discit Col., custodire subiectos Col., ne crudelius … agat cum subiectis Col., ab omnibus subiectis singula equirens Plin.; occ. izpostavljen, izročen, prepuščen: mare est subiectum ventis Ci., subiectus ancipiti fortunae Val. Max., ad omnes ictus L., subiectior invidiae H.

suction [sʌ́kšən] samostalnik
sesanje, vsesa(va)nje, vpijanje, črpanje; sposobnost absorpcije
fizika, tehnično podtlak, podpritisk; srk, ses

suction pipe tehnično sesalka
suction plate samostalnik (zobarstvo) vakuum ploščica, ki drži protezo na nebu (v ustih)
suction pump črpalka za vodo
suction sweeper sesalnik za prah

ščegetáti (-ám) imperf.

1. solleticare, vellicare, titillare:
ščegetati po podplatih vellicare la pianta dei piedi

2. (dražiti) irritare:
prah ščegeta pljuča la polvere irrita i polmoni
ščegetal ga je smeh gli veniva da ridere

ščét brosse ženski spol

gladilna ščet brosse à reluire
jeklena, žična ščet brosse métallique
ščet za čevlje brosse à chaussures
ščet za obleko brosse à habits
ščet za prah époussette ženski spol

ščét cepillo m

ščet za čevlje cepillo para el calzado
ščet za prah brocha f para quitar el polvo
žičnata ščet cepillo m de acero

ternir [tɛrnir] verbe transitif odvzeti lesk ali harvo; napraviti motno; matirati; potemniti; figuré umazati

se ternir izgubiti lesk, postati moten, obledeti
la poussière ternit les meubles prah odvzame lesk pohištvu
ternir l'honneur à quelqu'un komu čast omadeževati

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

v

1. kam: in (v hišo ins Haus, v gore in die Berge, v obraz ins Gesicht); nach (v Trst nach Triest); auf (iti v svojo sobo auf sein Zimmer gehen); smer: in, zu (v dolino zu Tal, ins Tal, v glavo in den Kopf, zu Kopf, iti v posteljo zu Bett gehen)

2. kje: in (v hiši im Haus, v gorah in den Bergen, v Trstu in Triest)

3. dan, ko: an (v nedeljo am Sonntag); ura, ko: zu, um (v opoldanskih urah zu Mittag, um die Mittagszeit); čas: zu (v začetku leta zu Anfang des Jahres, v tistem času zu jener Zeit)

4. časovni razpon: in (v dveh dneh in zwei Tagen, v tej zimi in diesem Winter, v enem letu in einem Jahr); rok: binnen (v treh dneh/urah binnen drei Tagen/Stunden)

5. cilj: zu (v čast zu Ehren, v kašo zu Brei, v pepel zu Asche, v prah zu Staub, v led zu Eis); in (v nemščino ins Deutsche)

6. kako: in (v primeru im Falle, v dežju im Regen, v jezi im Zorn); auf (v ruščini auf Russisch)
|
v letih (star) bejahrt, betagt
v sorodu verwandt
mleko v prahu das Milchpulver
sladkor v prahu der Pulverzucker
knjiga v osmerki der Oktavband
oddaja v živo die Live-Sendung, Livesendung

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

vacuum² [vǽkjuəm] pridevnik
vakuumski

Torricellian vacuum Torricellijeva praznina
vacuum bottle, vacuum flask termovka, termos (steklenica)
vacuum brake železnica zavora na stisnjen zrak
vacuum-clean prehodni glagol očistiti s sesalnikom
vacuum cleaner sesalnik za prah
vacuum drier vakuumska sušilna naprava
vacuum fan ventilator
vacuum ga(u)ge vakuummeter
vacuum pump vakuumska črpalka
vacuum tube vakuumska (radijska) cev; fizika Geisslerjeve cevi
vacuum tube rectifier cevni (elektronski) popravljavec

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

vlaknat (-a, -o) faserig (drobno feinfaserig, grobo grobfaserig), Fasern enthaltend
vlaknati prelom der Holzfaserbruch
vlaknati prah der Flock
vlaknati cement der Faserzement

vlakninsk|i (-a, -o) Faser- (les das Faserholz, prah der Faserstaub)

vôden -dna, -o water(-); aquatic; aqueous

vôdni avtobus water bus
vôdna drča water chute
vôdni jarek (kanal) ditch, dyke
vôdni jez weir
vôdno letalo seaplane, ZDA hydroplane
vôdna kaplja drop of water
vôdna kokoš water hen
vôdni mehurček (na koži) water blister
vôdni mlin water mill
vôdna moč waterpower
vôdni napajalnik water pillar
vôdna ondulacija water wave
vôdna para water (ali aqueous) vapour, water gas
vôdna pipa tap, pipe
vôdna podgana water rat, water vole
vôdni plaz waterflood
vôdni prah water dust
vôdna (plovna) pot waterway, water route
vôdna površina, vôdno površje surface of water; sheet of water
vôdna rastlina water plant
vôdne smuči water skis pl
vôdno steklo water glass
vôdni šport aquatic sport
vôdni športi pl aquatics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôdni stolp, rezervoar water tower
vôdni tok watercourse
vôdna turbina water turbine
vôdna ura tehnika water clock
vôdna vila (nimfa) water nymph
vôdna ptica waterfowl, pl -l, -ls, aquatic bird

voler¹ [vɔle] verbe intransitif (od)leteti; hiteti

voler bas nizko leteti
voler en éclats iti na drobce, razdrobiti se
voler de ses propres ailes (figuré) biti neodvisen
faire voler la poussière prah dvigniti
le temps vole čas beži
voler au secours de la victoire priti komu na pomoč šele, ko zanesljivo vemo, da je že zmagal

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

vzdígniti lever, élever, soulever

vzdigniti se se lever, s'élever, se soulever, s'insurger contre quelqu'un
vzdigniti se od tal, z vode (letalo) décoller; (z vitlom) hisser, faire monter, lever (un fardeau)
vzdiguje se mi j'ai la nausée (ali des nausées), j'ai mal au cœur, j'ai envie de vomir
vzdigniti hišo za nadstropje surélever (ali exhausser) une maison d'un étage
z naporom vzdigniti soulever avec peine, arracher du sol
vzdigniti prah soulever de la poussière
vzdigniti mnogo prahu (figurativno) faire beaucoup de bruit

whirl² [wə:l]

1. prehodni glagol
vrteti, obračati; vrteti v krogu; nositi, odnesti v vrtincu
zastarelo zagnati

to whirl up dust dvigniti prah

2. neprehodni glagol
vrteti se (v krogu), hitro se obračati; drveti, hiteti, hitro se premikati, divjati, vrteti se v plesu; imeti vrtoglavico; vrtinčiti se (misli)

my head whirls vrti se mi v glavi
to whirl away odhiteti, odbrzeti