Franja

preč [è]

1. futsch, weg, hin (denar je preč das Geld ist weg/futsch); ab (glavo preč! Rübe ab!)
kar je preč je preč hin ist hin
za zmeraj preč aus und vorbei

2. od začudenja:
biti preč platt sein, wie vor den Kopf geschlagen sein
| ➞ → proč

prèč prislov ➞ proč

príti (prídem) perf. ➞ prihajati

1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione

3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due

6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare

11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

procul, adv. (iz prŏculus ali prŏculum, razširjeno iz *pro-co- (izpeljanka iz prŏ, gl. pod prō in proceres); prim. sl. proč)

1.
a) acc. v daljavo, na dalj(av)o, daleč tja: abire, abscedere O., digredi N., arbitris p. remotis S., tali p. pellite O., sacra publica ab incendiis p. auferre L., p. exstructa canistra H. v daljavo = kvišku (visoko) nagrmadeni.
b) abl. iz dalj(av)e, iz daljnega, (i)zdaleč, oddaleč (od daleč), na daleč: attendere Ci., conspicere aliquem N., tela conicere C., p. e fluctu cernitur Aetna V., non iam p., sed hic praesentes dii templa defendunt Ci.
c) loc. v daljavi, daleč: p. inde L., Mel., iam p. abesset N. biti že precej oddaljen, serta p. iacebant V., p. este, profani V. oddaljite se, est p. in pelago saxum V.; pogosto pri abl. ali s praep. a(b): haud p. ab eo loco N., p. a domo L., p. a conspectu Ci., p. a castris constiterunt C., p. mari, coetu hominum L., p. amne Cu., p. castris T., patriā procul Enn. fr., haud p. muris Cu., haud p. Romanis praesidiis L.

2. metaf. biti daleč, biti oddaljen od česa, biti brez česa: p. negotiis H., p. dubio L. brez dvoma, haud p. ab inopiā omnium rerum L., p. voluptatibus habiti T. ker so morali biti brez zabav, p. errare S. zelo se motiti, non p. abhorret ab insaniā Ci., animus tanto facinore p. abhorrens Cu., sine irā et studio, quorum causas p. habeo T. za kar nimam pran nobenega razloga; haud (nec) p. (ab)est, quin … L. malo (toliko) da ne … ; occ. (o vrednosti): aes p. a Corinthio Plin. precej slabši kot … ; (o času) dolgo: durabisne p.? Stat., haud p. occasu solis L. ne dolgo (= malo) pred sončnim zahodom.

promener [prɔmne] verbe transitif peljati, voditi na sprehod, voditi okrog

se promener sprehajati se (à bicyclette, en auto z biciklom, z avtom); figuré tavati
promener ses enfants peljati (svoje) otroke na sprehod
promener une statue dans une procession nositi kip v procesiji
promener ses yeux sur un objet ogledovati predmet od vseh strani
allez vous promener! pojdite k vragu!
envoyer promener quelqu'un (familier) poslati koga k vragu
envoyer promener son chapeau zagnati proč svoj klobuk
va chercher mes cigarettes, ça te proménera pojdi mi po cigarete, se boš (vsaj) malo sprehodil!
faire promener peljati na sprehod
envoyer tout promener (familier) biti vsega sit, naveličan, vsega se naveličati
mener promener son chien peljati psa na sprehod

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

quitar vzeti, odvzeti, iztrgati, oropati; odtegniti; izmakniti; oprostiti (dolžnosti); preprečiti, ovirati; odpraviti, ukiniti, izključiti; prepovedati; parirati

quitar la cabeza obglaviti; fig koga znoriti
quitar a uno lá capa (fig) koga okrasti
quitar la cáscara (la piel, el pellejo) olupiti, oluščiti
quitar la clientela (trg) odvzeti odjemalce
quitar la comunicación (telefonski) pogovor prekiniti
quitar de delante s poti spraviti
quitar de encima a/c koga česa osvoboditi
quitar con la lima odpiliti
quitar del medio s poti spraviti
quitar la mesa mizo pospraviti
quitar el pellefo odreti; pretepsti
quitar la vida umoriti, usmrtiti, na oni svet poslati
sin quitar ni poner natančno, točno; primerno
te voy a quitar la cara (ali el hocico) (fig) glavo ti razbijem (grožnja)
sin quitar ofo de ella ne da bi odvrnil pogled od nje
eso me quita la respiración to mi jemlje sapo
eso me quita el sueño to mi ne da spati
eso no quita para que... s tem ni rečeno, da ...; kljub temu; pri vsem tem
¿quién la quita? kdo dvomi o tem?
lo cortés no quita (a) lo valiente hrabrost ne izključuje vljudnosti
nadie le quita su mérito nihče mu ne jemlje (krati) njegove zasluge
ni quita ni pone on nima nobene besede, on je ničla
eso me quita las ganas to mi (po)kvari tek (apetit); to mi jemlje veselje (za delo)
una moza que quita el sentido (ali la cabeza) očarljivo dekle
de quita y pon de quitaipón; ¡quita! nesmisel! kje pa! fej!
¡quitar allá! proč od tu!; ni govora!
me quitas la luz na luči si mi, luč mi zastiraš!
eso no hay quien lo quite tega ne more nihče zabraniti
quitando eso ne glede na to; v ostalem, sicer
ella me quitó el ir a paseo zaradi nje nisem mogel iti na sprehod
¡no quite V. la cara! ne obračajte stran obraza!
quitarse oddaljiti se, umakniti se, s poti iti
quitarse la careta demaskirati se
quitarse una costumbre odvaditi se
quitarse el sombrero odkriti se
quitarse los vestidos sleči se
quitarse de umakniti se (od); opustiti
quitarse de delante s poti iti
quitarse de encima a alg. koga se znebiti
no se le quita del lado ne odmakne se od njega
¡quítate de ahí! proč od tu!
¡quítate de la luz! pojdi mi z luči!
¡quítese V. de hí! stopite v stran; (pop) nesmisel! ni govora o tem! to pripovedujte komu drugemu!

razdálja distance (od from)

razdálja med 2 hišama the distance between two houses
zavorna razdálja stopping distance
žariščna razdálja focal length
držati razdáljo (tudi figurativno) to keep one's distance
na 15 m razdálje ne vidim nič at 15 metres' distance I can see nothing
držati koga v razdálji (= proč od sebe) to keep someone at a distance

reclure* [rəklür] verbe transitif, vieilli zapreti

se reclure popolnoma se umakniti proč od sveta, v samoto

remote [rimóut] pridevnik (remotely prislov)
(krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten
figurativno osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibek

remote ages daljni (pretekli) časi
remote antiquity davna preteklost, davnina
remote country daljna dežela
remote control usmerjanje (vódenje) na daljavo (z radijskimi valovi)
remote future daljna bodočnost
remote village zakotna vas
a very remote resemblance zelo majhna (šibka) podobnost
not the remotest chance of success niti mrvice upanja za uspeh
I haven't the remotest idea nimam najmanjšega pojma
to be not remote from the truth ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

retiré, e [rətire] adjectif odmaknjen, samoten; samotarski; ne več aktiven, upokojen

quartier masculin retiré et calme odmaknjena in mirna mestna četrt
retiré du monde odmaknjen od sveta
commerçant masculin retiré ne več aktiven trgovec
depuis qu'il est retiré, il voyage beaucoup odkar je upokojen, mnogo potuje
mener une vie retirée, vivre retiré et solitaire živeti v samoti, proč od ljudi
coin masculin retiré odmaknjen kot(iček)

retourner [rəturne] verbe transitif obrniti, obračati; okreniti; (pre)mešati (la salade solato); nazaj poslati, vrniti; prekopati; postaviti na glavo (smisel, pomen); (notranje) pretresti, vzburiti, globoko ganiti; verbe intransitif vrniti se, vračati se

se retourner obrniti se, okreniti se nazaj; preobrniti se (javno mnenje)
s'en retourner obrniti se, iti proč, iti stran
retourner un appartement na glavo postaviti stanovanje, spravitî ga v nered
retourner du foin pour le faire sécher obračati seno, da bi ga osušili
retourner la terre prekopati zemljo
retourner un vêtement obrniti obleko
retourner sa veste (familier, figuré) spremeniti svoje mrienje
retourner quelqu'un comme une crêpe z lahkoto koga k drugemu mnenju pregovoriti
de quoi retourne-t-il? kaj je adut (igra) ? za kaj (pa) gre? kaj pa je? kaj se dogaja?
il retourne cœur (v igri) srcé je adut
retourner en arrière, sur ses pas obrniti se (nazaj), vrniti se
laisser à quelqu'un le temps de se retourner (familier) pustiti, dati komu čas za premislek, kaj naj naredi
tourner et retourner obračati sem in tja, figuré motriti z vseh strani
savoir de quoi il returne (familier) vedeti, kaj se dogaja
savoir se retourner biti okreten, znati si pomagati, znati se obrniti
se retourner sur soimême (figuré) iti vase
s'en retourner comme on est (était) venu vrniti se, iti nazaj, ne da bi bili kaj opravili, praznih rok
si inconnu à l'adresse prière de retourner à l'expéditeur če nedostavljivo, prosimo vrniti pošiljatelju

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras