Franja

prvénstven paramount

prvénstvene važnosti of paramount importance
prvénstveno prislov first of all, above all, in the first place
dati prvénstveno prednost to give high priority (to)

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

put by prehodni glagol
hraniti, prihraniti, dati na stran (denar); izogniti se, izogibati se (odgovoru); preskočiti koga, prezreti koga

Brown was put by in favour of Smith Smithu so dali prednost pred Brownom

radicar [c/qu] koreniniti, korenine imeti; nahajati se, biti

la ventaja principal radica en que... glavna prednost je v tem, da ...
radicarse korenine pognati; Am naseliti se, nastaniti se

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

regagner [rəganje] verbe transitif zopet dobiti, dobiti nazaj; zopet pridobiti (quelqu'un koga zase); zopet priti, vrniti se

regagner sa maison, son pays natal vrniti se domov, v domovino
regagner du terrain (figuré) zopet dobiti prednost
regagner le temps perdu dohiteti izgubljeni čas

right¹ [ráit] samostalnik
pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red

by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
by right of zaradi; na temelju
in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
on the right na desni
to the right na desno
by right(s) po pravici, z vso pravico
right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
right of disposal pravica razpolaganja
right of inheritance dedno pravo (pravica)
right of notice pravica odpovedi
right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
right of search pravica do preiskave
right of succession nasledstvena pravica
rights and duties pravice in dolžnosti
right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
the Right parlament desnica, konservativna stranka
the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
mineral right rudosledna pravica
women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
all rights reserved vse pravice pridržane
to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
it is my right to know imam pravico, da vem
he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
to do the right pravo narediti
to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
he sat on my right sedel je na moji desni strani
to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
to turn to the right kreniti, zaviti na desno
I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

sors², sortis, f (serere1; žrebi so bili v Italiji v najstarejši dobi nanizani na žice ali niti)

1. žreb nasploh, žrebna deščica, žrebna tablica: conicere sortes in sitellam Pl., conicere sortes in hydriam Ci.; tudi samo conicere sortes Ci., numquid igitur oportet nisi tres sortes conici, unam educi? Ci., deicere (gl. to besedo) sortem V. ali sortes C., cum deiecta in id sors esset L., ponere sortem in sitellam L., Tuberonis Ci. žrebna deščica s Tuberonovim imenom, cum de consularibus mea prima sors exisset Ci. ep. ko je žrebna deščica z mojim imenom prišla ven prva, ko je bila žrebna deščica z mojim imenom prva vzdignjena, ut cuiusque sors exciderat L.; occ. sortes
a) lesene žrebne paličice ali žrebne deščice z napisanimi izreki, ki so jih hranili v svetiščih (zlasti v Ceri in Prenestu) in so jih uporabljali pri prerokovanju; te paličice je kak deček pomešal in potem prosilcem privzdignil prerokbe: quae (sc. sortes) Fortunae monitu pueri manu miscentur atque ducuntur Ci., quae sortes hodie Fortunae monitu tolluntur Ci., oracla … non ea, quae aequatis sortibus ducuntur Ci.; če so se te žrebne deščice skrčile, je bilo to za državo zlovešče znamenje: Caere sortes extenuatas (sc. esse creditum est) L., Caere, ubi sortes attenuatae erant L., Faleriis … sortes sua sponte attenuatas unamque excidisse ita scriptam: „Mavors telum suum concutit“ L.
b) (iz)reki, ki jih je dobival sortilegus (prerok, prerokovalec, vedeževalec, vedež), ko je razgrinjal kako knjigo (pri kristjanih Sv. pismo) ali na lističe prepisani verzi (zlasti iz Vergilija), ki so jih potem (kakor žrebe) dvigali, vedeževanje (prerokovanje) na (iz)reke: sortes sacrae Tib., sortes tollere Tib. ali ducere Iuv., sortes Vergilii (iz Vergilija) Lamp., Sanctorum (iz sv. pisma) sortes Isid., de paginis poëtae cuiusdam sortem consulere Aug., de paginis evangelicis sortes legere Aug.
c) (loterijska) srečka: rerum sortes venditare Suet., sortes convivales Lamp.

2. metaf.
a) α) abstr. žreb = žrebanje: Pl., Iust. idr., cum tibi … aquaria provincia sorte optigisset Ci., Genucio consuli ea provincia sorte evenit L., Sempronius, cui ea provincia sorti (gl. opombo spodaj) evenit L., Aemilio novum bellum Etruria sorte obvenit L., sorte provinciam nactus Hispaniam N., de se ter sortibus consultum esse dicebat C., conicere in sortem provincias L. „province“ (= imena provinc) vreči v žrebovnico (žrebno urno) = žrebati za province, sorte duci Ci., S. ap. Serv., T. biti izžreban, sorti permittere L., res revocantur ad sortem Ci. določi (določa) se z žrebom, žreba se, extra sortem renuntiari Ci. brez žreba(nja), ne da bi se žrebalo, remissā sorte provinciae Vell. ne da bi se po žrebu dodelil kaki provinci, ne da bi bil z žrebom dodeljen kaki provinci, sine sorte prior canit O., sorte bibere O. po vrsti, z žrebanjem (z žrebom, po žrebu) določeni. β) konkr.: Actaeo bis pastum sanguine monstrum tertia sors annis domuit repetita novenis O. tretjič izžrebana mladinska dajatev, tretjič izžrebani mladinski davek.
b) (prvotno na žrebno deščico napisani) odgovor ali (iz)rek preročišča, prerokba, orakelj (pesn. večinoma v pl. nam. sg.): Enn. ap. Ci., Val. Max., Lamp. idr., sacrae, faticinae, Phoebeae sortes O., Lyciae sortes V. prerokbe likijskega Apolona v Patari (Patarah), sortes oraculi exspectare L., neque responsa sortium ulli alii committere ausus L., sortem dare O. ali edere Cu. prerokovati, dictae per carmina sortes H., sors ipsa referenda sit ad sortes Ci.
c) (z žrebanjem podeljena) služba, dolžnost, položaj, funkcija, naloga, službeno delovanje, službeno področje, opravljanje službe, vršitev, izvajanje funkcije: numquam ex urbe afuit nisi sorte Ci. zaradi (opravljanja) svoje službe, huius sors fuit iuris dicundi Ci., Philo Romae iuri dicundo urbana sors … evenit L., ut suae quisque provinciae sortem tueretur L., sors comitiorum L., cum quo (sc. consule quaestor) non pro sortis necessitudine vixit N. ni živel tako, kakor je zahtevalo njuno službeno razmerje (kakor je zahteval njun službeni odnos), quibus ad portas cecidit custodia sorti (gl. opombo spodaj) V. ali quîs cecidit custodia sorti Sil. ki jim je pripadlo straženje kot dolžnost, ki jih je doletela straža (stražarska služba).

3. metaf.
a) usoda, sreča, naključje, slučaj, okoliščine, razmere: humana L., iniqua L. fr., V., iniquissima militum L., suae sortis … oblitus Cu., nescia mens hominum fati sortisque futurae V., metuit secundis alteram sortem bene praeparatum pectus H., ferrea sors vitae difficilisque O., sors tua mortalis O. = ti si človek, cuius mali sors incidit Remis Hirt. ta nesrečna usoda je doletela Rem(c)e, sortem Britannici miserabantur T.; occ. α) stan, stanje, položaj, sloj, skupina, razred, poklic, stopnja, rang β) vrsta, skupina, sorta, kategorija, razpol (prim. tuj. „sorta“ v sl.): Cu., Suet. idr., qui fit, … ut nemo, quam sibi sortem seu ratio dederit seu fors obiecerit, illa contentus vivat H., occupavit non tuae sortis iuvenem puella dives H., homo ultimae sortis L. epit., humillimae sortis homo L. epit., dilectos inter sors prima sodales O. najimenitnejši, prvi prijatelj, huic sortem cede priorem O. prednost, nova pugnae sors V., beneficia non dubie primae sortis Sen. ph., egregium hoc quoque, sed secundae sortis ingenium Sen. ph., nobis quoniam prima animi ingeniique negata sors est, secundam ac mediam teneamus L. γ) spol: altera O. = feminea, auctoris O.
b) delež, del: in nullam sortem bonorum nato L. brez deleža, mala sors praedae O., Saturni sors ego prima fui O. jaz sem bila prvi Saturnov otrok, onerosior altera sors est O. še nerojeni otrok, nec cedit (sc. Pluto) nisi sorte mihi O. odstopa mi le glede na delež, ki mu je pripadel (tj. podzemlje).
c) na obresti izposojeni denar, kapital, glavnica: Pl., Ter., Varr., Plin., Mart., Dig. idr., sorte caret, usurā nec eā solidā contentus est Ci. ep., se multiplici iam sorte exsolutā mergentibus semper sortem usuris obrutum faenore esse L., etsi unciario faenore facto levata usura erat, sorte ipsa obruebantur inopes L. je vendar glavnica revežem zrasla čez glavo, je vendar glavnica presegla (plačilne) zmožnosti revežev, sortem aliquam ferte L. vzemite zmerni kapital, zadovoljite se z zmernim kapitalom.

Opomba: Star. nom. sg. sortis: Pl., Ter.; star. abl. sg. sorti: Pl., L., V., Sil., Ap.

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

srednjeprogaš samostalnik
1. v športu (športnik) ▸ középtávfutóBil je odličen srednjeprogaš in državni prvak v maratonu. ▸ Kiváló középtávfutó és országos maratoni bajnok volt.

2. (letalo) ▸ közepes hatótávolságú, közép-hatótávolságú
To letalo je najštevilnejši srednjeprogaš na svetu, vendar njegova prednost pred konkurenčnimi airbusi vse bolj kopni. ▸ A befogadóképességet tekintve ez a világ legnagyobb közepes hatótávolságú repülőgépe, de az előnye a konkurens légibuszokkal szemben egyre csökken.
Boeing je predelal svojega najštevilnejšega srednjeprogaša na svetu, model 737-700. ▸ A Boeing újratervezte a 737-700-ast, a világ leggyakoribb közép-hatótávolságú utasszállító repülőgépét.

stark močan, močen; Holz, Stamm, Schichten: debel; Mathematik, Verb, Deklination usw.: krepek; sozial stark premožen; Adverb precej, močno; spielen: dobro; 20 Mann stark dvajset mož; 200 Seiten stark obsegajoč 200 strani, debel 200 strani; es geht stark auf 10 Uhr kmalu bo 10; das starke Geschlecht močnejši spol; der starke Mann silak, figurativ močna roka; Politik der starken Hand politika močne roke; die starke Seite dobra stran, prednost; ein starker Esser dober/velik jedec; eine starke Meile dobra milja; starker Tabak močan tobak, figurativ huda zadeva; das ist starker Tabak/ein starkes Stück figurativ to pa ni kar tako, ta si pa dosti upa; einen starken Eindruck machen narediti močan vtis; sich stark machen für zavzemati se za

stock¹ [stɔk] samostalnik
trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
agronomija inventar, živina
gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
botanika levkoja; surovina; kostna juha
zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
figurativno bedak, neumnež

in stock na zalogi, v skladišču
on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
out of stock ne na zalogi, razprodan
of noble stock plemiškega rodu
stock of anchor prečka pri sidru
stock of anvil klada nakovala
stock of bit držaj svedra
stock on hand zaloga blaga
stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
bank stock osnovni kapital banke
dead stock orodje, mrtvi inventar
fat stock klavna živina
Government stocks državni vrednostni papirji
joint stock kapital delniške družbe
joint-stock company delniška družba
laughing stock predmet posmehovanja
live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
rolling stock železnica vozni park, vagoni
sale of stock trgovina razprodaja zaloge
soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
to be the laughing stock biti v posmeh
to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
to come of a good stock izhajati iz dobre družine
to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
he has a great stock of information on je dobro informiran
to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja

suffrage [sʌ́fridž] samostalnik
volilna pravica; volilni glas; privolitev, odobritev, pristanek
cerkev splošna molitev, prošnja, priprošnja

adult suffrage volilna pravica za odrasle
female suffrage, woman suffrage ženska volilna pravica
limited suffrage omejena volilna pravica
manhood suffrage splošna moška volilna pravica
universal suffrage splošna volilna pravica
a winter at Opatija has my suffrage za prezimovanje bi se odločil za Opatijo, dajem prednost zimi v Opatiji
to give one's suffrage for glasovati za

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

teren [é] moški spol (-a …) das Gelände (za testiranje Testgelände, Versuchsgelände), das Terrain
… terena Gelände-
(opis die Geländebeschreibung, posnetek die Geländeaufnahme, premik die Geländeverschiebung, der Geländeabbruch, prikaz die Geländedarstellung, skica die Geländeskizze)
na terenu im Gelände
delo na terenu der Außendienst
delati na terenu gradbeništvo, arhitektura auf Montage arbeiten
figurativno sondirati teren auf den Busch klopfen, einen Vorstoß wagen
šport prednost domačega terena der Platzvorteil
šport močan na domačem terenu moštvo: heimstark

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več

točk|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) figurativno der Punkt
točka dnevnega reda Punkt der Tagesordnung, Tageordnungspunkt (TOP), znotraj člena/paragrafa: die Ziffer
bistvena/ključna/odločilna točka der springende Punkt
fiksna točka Fixpunkt
glavna točka Hauptpunkt, (srž) Kernpunkt (glavna točka obtožnice pravo Hauptanklagepunkt)
močna točka (prednost) starke Seite
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
nasprotna točka Gegenpunkt
navezna točka Bezugspunkt
navezovalna točka Anknüpfungspunkt, Ansatzpunkt
oporna točka Stützpunkt, (indic) Anhaltspunkt
orientacijska točka Orientierungspunkt
osrednja točka Mittelpunkt, Drehpunkt, Schwerpunkt
točka programa Programmpunkt
ranljiva točka Angriffspunkt, schwache Stelle, die Blöße
sporna točka/ točka spora Streitpunkt
stalna točka Festpunkt
stična točka Berührungspunkt
stranska točka Nebenpunkt
šibka točka schwache Seite, schwacher/neuralgischer Punkt, Schwachstelle, Schwachpunkt, die Blöße
biti na najnižji točki einen/den Tiefstand erreicht haben
na najnižji točki auf dem Tiefpunkt
po točkah punktweise, Punkt für Punkt
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben
koncentrirano na ključne točke schwerpunktmäßig
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

tržišč|e srednji spol (-a …) der Markt, Absatzmarkt; das Absatzgebiet; der Handelsplatz, Umschlagplatz; -markt (delovne sile Arbeitsmarkt, gotovinsko Kassamarkt, notranje Binnenmarkt, zunanje Auslandsmarkt, žitno Getreidemarkt)
… tržišča Markt-
(analiza die Marktanalyse, oblikovanje die Marktbildung, odpiranje die Markterschließung, oskrba die Marktversorgung, raziskovanje die Marktforschung, die Markterkundung)
na tržišču auf dem Markt, im Handel
biti na tržišču auf dem Markt sein, Kaufobjekt sein
motnja na tržišču die Marktstörung
možnosti na tržišču Marktchancen množina
običajen na tržišču marktüblich
položaj na tržišču die Marktlage
prevladujoč na tržišču marktbeherrschend
prednost na tržišču der Marktvorsprung
vrzel na tržišču die Marktlücke