-
indisciplinarse postati nediscipliniran
-
indurate2 [índjuəreit]
1. prehodni glagol
strditi
figurativno jekleniti koga (against, to proti)
2. neprehodni glagol
strditi se, otrdeti
figurativno okoreti, postati trd
-
infatuarse zatelebati se; domišljav postati
-
infellonire v. intr. (pres. infellonisco) knjižno postati hudoben, okruten
-
infeudare
A) v. tr. (pres. infēudo)
1. hist. podeliti, podeljevati fevd; iron. trajno podeliti, podeljevati; dodeliti, dodeljevati:
infeudare una carica dodeliti funkcijo
2. pren. podvreči, podrediti
B) ➞ infeudarsi v. rifl. (pres. mi infēudo)
1. hist. postati vazal
2. pren. podvreči, podrediti se
-
infiorare
A) v. tr. (pres. infioro)
1. okrasiti s cvetjem
2. pren. olajšati; razveseliti; olepšati:
infiorare il discorso di bestemmie iron. začiniti govor s kletvicami
B) ➞ infiorarsi v. rifl. (pres. mi infioro) krasiti se s cvetjem; pren. zaljšati se, polepšati se; postati prijetnejši
-
infistolire, infistolirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infistolisco)
1. med. postati fistulozen
2. pren. iti po zlu
-
in-flacceō -ēre (u)vel biti; metaf. brezkoristen, nekoristen, neraben posta(ja)ti: condiciones Enn. ap. Non.
-
in-frīgescō -ere -frīxī mrzel postati, omrzniti, ohladiti se: cum infrixit Cels.
-
înfumurá -éz vr. domišljati si, postati domišljav
-
infurbire, infurbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infurbisco) (scaltrirsi) postati premeten, prebrisan
-
infurfantire v. intr. (pres. infurfantisco) pobarabiti se, postati lopov
-
îngălbení -ésc vi./vr.
1. postajati/postati rumenkast
2. (z)bledeti, prebledeti
-
ingelosire
A) v. tr. (pres. ingelosisco) narediti, delati ljubosumnega; zbuditi, zbujati v kom ljubosumnost, sum
B) ➞ ingelosirsi v. rifl. (pres. mi ingelosisco) postati ljubosumen
-
inghiottonire, inghiottonirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inghiottonisco) postati požrešen
-
ingobbire, ingobbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingobbisco) postati grbast; zgrbiti se
-
in-gravēscō -ere
1. težji posta(ja)ti: (sal) vix incredibili pondere ingravescit Plin.; o ženskah: spočeti, zanositi: inque gravescunt Lucr.; occ. neokretnejši posta(ja)ti: corpora exercitationum defatigatione ingravescunt Ci.
2. metaf.
a) težiti, delati težave, neznosnejši, nadležnejši posta(ja)ti: C., Plin. iun., cum ingravesceret annona (draginja) Ci., aetas ingravescens Ci., ingravescente aevo Eutr., faenus ingravescens L. čedalje bolj težeči dolgovi, alter (Caesar) ingravescit Ci. ep.
b) (po)slabšati se, huje pritisniti (pritiskati), večati se, naraščati, množiti se: Lucr., Vell., hic morbus vehementius ingravescet Ci., ingravescens bellum L., malum intestinum Ci., hoc studium cotidie ingravescit Ci. postaja resnejše, tussis ing. Ci., fames Suet., cura Amm.; o osebah: falsis ingravescere T. zaradi prevar(e) vedno bolj na slabšem biti, max. ingravescit Plin. iun. se huje razboli.
-
îngrijorá -éz vt./vr. povzročati skrbi, skrbeti, biti/postajati/postati zaskrbljen
-
inherit [inhérit]
1. prehodni glagol
podedovati, naslediti (of, from, through od)
2. neprehodni glagol
postati dedič, dedovati, izhajati (from)
-
in-horrescō -ere -horruī (incoh. k inhorrēre) (na)ježiti se, (na)sršiti (se), hrapav posta(ja)ti, (vz)štrleti, sršeti: aper inhorruit armos (gr. acc. kakor gr. φρίσσεικτρίχας) V. je naježil ščetinasti hrbet, mihi pili inhorruerunt Petr., bombycas … fieri primo papiliones parvos nudosque, mox frigorum impatientia villis inhorrescere Plin. hrapav in kosmat postajati, gallinae inhorrescunt et se excutiunt Plin. se našopirijo, trifolium inhorrescere et folia contra tempestatem surrigere certum est Plin.; o poljih: spicea iam campis messis inhorruit V. je pognalo žitno klasje; pesn.: cum tristis hiems aquilonis inhorruit alis O. je v mrazu zasršala, aër inhorrescit nivibus et glacie Ap., et mox gelatus humor rigore frigoris inhorrescit Ap.; occ.
1. (o vodah) jariti se, vzburkati se, razburkati se, valove (za)gnati: inhorrescit mare Pac. fr., Cu., subito fluctibus inhorruit mare Sen. rh., inhorruit unda tenebris V. voda je zagnala temne valove, inhorruit concussus undarum globus Sen. tr., ruptis riparum terminis aucti inhorruere torrentes Amm.
2. pesn. stresti se, zamajati se, vztrepetati: agitatus inhorruit aër O., mobilibus veris inhorruit adventus foliis H. prihajajoča pomlad se trese (šumi) po listju (pri drugih: vepris inhorruit ad ventum trnjev grm šumi v vetru).
3. metaf. (od strahu) (s)tresti se, (vz)drgetati, biti spreletet od srha: dicitur inhorruisse civitas Ci., igitur domus principis inhorruerat T., terret solitudo; inhorrescit vacuis T. ob praznoti, inhorrescet ad subita Sen. ph., inhorrui frigore Petr., tenui exceptus inhorruit aurā Stat., sub primo tactu aquae calidae summa cutis inhorrescit Cels.; pred mrzlico: cum primum aliquis inhorruit et ex horrore incaluit Cels.; trans.: vim tantae severitatis i. Aur. zgroziti se nad silo tolike ostrosti.