Franja

Zadetki iskanja

  • délégation [-gasjɔ̃] féminin pooblastilo, pooblastitev; delegacija, odposlanstvo; prenos (pooblastila, dolga); commerce nakazilo; služba (mesto) pomožnega učitelja

    par délégation (de) po pooblastilu
    délégation de pouvoir à quelqu'un prenos oblasti na koga
    délégation d'instruction preiskovalni odbor
    envoyer, recevoir une délégation poslati, sprejeti delegacijo
  • dépêcher [depɛše] verbe transitif hitro odpraviti, odposlati; pospešiti

    se dépêcher (po)hiteti, podvizati se, požuriti se
    dépêcher quelqu'un auprès de quelqu'un hitro koga poslati h komu
    il s'est dépêché de manger hitro je pojedel
    (familier) dépêche, tu vas être en retard! pohiti, pozen boš, zamudil boš!
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden
  • diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

    ¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
    ¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
    allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
    dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
    ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
    no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
    estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
    el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
    tener diablo premeten biti
    no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
    un humor de todos los diablos zelo slaba volja
    ¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
    ¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dinguer [dɛ̃ge] verbe intransitif, familier pasti (padem)

    envoyer dinguer ostro, brezobzirno zavrniti, poslati k vragu
  • diriger [diriže] verbe transitif voditi, biti na čelu; upravljati; usmeriti, napotiti; naperiti; musique dirigirati

    se diriger vers kreniti proti; voditi (o poti)
    diriger une école, un pays, des travaux, une usine voditi šolo, deželo, dela, tovarno
    diriger un avion, une voiture pilotirati letalo, šofirati avto
    diriger un colis sur Paris poslati paket v Pariz
    diriger une poursuite contre quelqu'un vložiti tožbo proti komu
    il veut tout diriger povsod hoče biti prvi
    diriger ses yeux, son regard vers usmeriti, obrniti oči, pogledati proti
    diriger son attention sur quelque chose obrniti svojo pozornost na kaj
    diriger un orchestre dirigirati orkester
  • dispose [dispóuz] prehodni glagol & neprehodni glagol
    razpolagati, ukazati, urediti, razpostaviti, razmestiti; odrediti; znebiti se, odstraniti; (z)likvidirati; ovreči; proda(ja)ti; opraviti

    man proposes, God disposes človek obrača, Bog obrne
    to dispose of s.th. razpolagati s čim; urejati kaj; uničiti; ubiti; (raz)prodati; porabiti
    to dispose of by will zapustiti v oporoki
    to dispose of in marriage poročiti
    to dispose of by auction prodati na dražbi
    to dispose of once and for all za vselej urediti
    to dispose of one's child to school poslati otroka v šolo
    more than can be disposed of več kot je treba
    a thing to be disposed of stvar, ki se da dobiti ali prodati
    to dispose of a claim urediti reklamacijo
    to dispose of goods prodati blago
  • dóktor (-ja) | -ica (-e) m, f

    1. dottore (-essa):
    promovirati za doktorja addottorarsi
    doktor prava dottore in giurisprudenza
    doktor znanosti dottore di ricerca, Doctor of Philosophy (Ph. D.)
    častni doktor dottore honoris causa

    2. pog. dottore (-essa), medico:
    poslati po doktorja mandare per il dottore

    3. star. (odvetnik) avvocato
  • domov heim, nach Haus(e); heim-, nach Hause … (hoteti domov heimwollen, nach Hause wollen, iti domov heimgehen, nach Hause gehen, morati domov heimmüssen, nach Hause müssen, leteti/odleteti domov heimfliegen, nach Hause fliegen, pospremiti domov heimbringen, nach Hause bringen, odpeljati domov heimfahren, nach Hause fahren, poklicati domov heimrufen, nach Hause rufen, poslati domov heimschicken, nach Hause schicken, priti domov heimkommen, nach Hause kommen, spremiti domov heimbegleiten, nach Hause begleiten)
    polet domov der Heimflug
    pot domov der Nachhauseweg, der Heimweg
    potovanje domov die Rückreise
    povratek domov die Heimkunft
    na poti domov/na povratku domov auf dem Heimweg
    vožnja domov die Heimfahrt
    odpotovati domov den Heimweg antreten
  • domóv a casa, a (su) casa ; (v domovino) a su país, a su tierra

    iti domov ir a (ali para) casa
    vrniti se domov (v domovino) regresar a su país
    vrniti se domov volver a casa
    poslati domov mandar para casa; enviar a casa
    spremiti koga domov acompañar a alg a su casa
    dostaviti domov (na dom) entregar a domicilio
  • domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

    ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
    izgnati iz domovine expulsar del propio país
    poslati nazaj v domovino repatriar
    vrniti se nazaj v domovino repatriarse
    imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria
  • Einsendeschluß, Einsendeschluss, der, zadnji rok za pošiljanje/pošiljke; Einsendeschluß ist der 1.6. poslati najpozneje do 1.6.
  • eksíl exile; banishment

    poslati v eksíl to banish, to send someone into exile
  • eksprésen express

    eksprésni bar, bife espresso bar
    eksprésno blago express goods pl
    eksprésna dostava express delivery
    eksprésna kava espresso coffee
    eksprésni lonec pressure cooker
    eksprésni paket express package (parcel)
    eksprésno pismo VB express letter
    eksprésni vlak express train, express
    poslati eksprésno to express
    pristojbina za eksprésno pošiljko express fee, expressage
  • enclose [inklóuz] prehodni glagol
    obda(ja)ti, ograditi; obsegati; priložiti, prilagati

    enclosed priložen
    enclosed please find v prilogi si dovoljujemo poslati
  • enclosure [inklóužə] samostalnik
    ograja, plot; ograjen prostor; priloga

    to send as enclosure poslati kot prilogo, kot vzorec brez vrednosti
    Enclosure Act zakon, po katerem postane občinsko zemljišče zasebno
  • envío moški spol pošiljatev

    envío a gran velocidad brzovozno
    envío bajo faja pošiljka v križnem ovitku
    envío de fondos denarna pošiljka
    hacer un envío (od)poslati
    gastos de envío pošiljatveni stroški
  • epistola (epistula) -ae, f (gr. ἐπιστολή)

    1. pošiljka: venio nunc ad litteras tuas, quas pluribus epistulis accepi Ci.

    2. occ. dopis, pismo, list, poslanica: epistula C. Verris ad Neronem Ci., legi epistulam Antonii, quam ad VII virum miserat Ci., epistulam dare Ci. pismo poslati, epistulam conscribere, intercipere, perlegere, recitare, ad aliquem deferre, mittere C., XVI volumina epistularum N., verbosiores epistulae N. obširnejše pismo, per epistulas imperare pecunias N. pismeno, ad te quod epistula nulla rediret H., epistolae notare nomen Fl. podpisati se. Poklas. po zgledu lat. litterae tudi epistulae o enem pismu: Plin. iun., Iust., in eundem modum Mucianus composuit epistulas T. Od tod adj. epistolāris -e, k pismu spadajoč, pisemski: chartae Mart., Ulp. (Dig.), pisemski papir, colloquium Aug., angustia Hier.; subst. epistolāris -is, f poslanka, pismonoska: (aquila) ep. tua M. (o Jupitrovem orlu), v sl. pismonoša, sel; v pl. epistolārēs -ium, m državni tajniki: Cod. I.

    2. epistolicus 3 (gr. ἐπιστολικός) pismen, pisemski: quaestiones ep. Gell. neki Katonov in Varonov spis.
  • expedir [-i-] odposlati, odpraviti, urediti, izstaviti (dokument)

    expedir a la cárcel zapreti v ječo
    expedir a la Siberia deportirati v Sibirijo
    expedir en pequeña velocidad poslati kot vozno blago