Franja

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

pot-barley [pɔ́tba:li] samostalnik
ne popolnoma oluščeno zrno ječmena

prae-coquō -ere -coxī -coctum (prae in coquere)

1. prej skuhati: quoniam vapore constat culpa acinique praecoquuntur (po nekaterih izdajah praecocuntur) in callum Plin., summum corium sol acriter cum praecoquit, efficit, ut videatur aridum Vitr., praecoquere aliquid in aliqua re Cael.

2. dobro skuhati = popolnoma dozoriti: quidam ex quacumque dulci (sc. uva), dum praecocta, alba, faciunt siccantes sole Plin.

preciso agg.

1. precizen, natančen, točen; jasen:
sono le nove precise točno devet je ura
è mio dovere preciso to je moja sveta dolžnost

2. natančen, vesten

3. popolnoma enak

prenepòročan -čna -o čisto neoporečen, nravno popolnoma čist

rapire v. tr. (pres. rapisco)

1. ugrabiti; ukrasti

2. pren. zamakniti, zanesti, popolnoma prevzeti

raze, rase [réiz] prehodni glagol
izbrisati, zbrisati; razdejati, popolnoma uničiti; do tal porušiti, zravnati z zemljo, razirati; odrgniti, lahno raniti

to raze to the ground zravnati z zemljo
to raze s.th. from remembrance izbrisati kaj iz spomina
to raze out izbrisati (iz spomina)

rearmost [ríəmoust] pridevnik
ki je popolnoma zadaj, najbolj zadaj(šnji)

re-convincō -ere (re in convincere) koga popolnoma premagati (potolči) z dokazi, dokazati komu, da je kriv (krivdo): nunc autem uterque redarguitur atque reconvincitur Ambr.

recouvrir* [rəkuvrir] verbe transitif znova, zopet pokriti, prekriti (streho), popolnoma pokriti; prevleči (de z); figuré zakriti, zastreti, prikrivati, skriti

recouvrir un parapluie prekriti dežnik

reel up prehodni glagol
do konca, popolnoma naviti ali namotati

rematado popolnoma izgubljen

es un loco rematado (on) je čisto nor

renfermer [rɑ̃fɛrme] verbe transitif imeti v sebi, vsebovati, obsegati; vieilli popolnoma zapreti; zapreti v; vieilli omejiti; figuré skrivati, prikrivati (un sentiment čustvo)

ce tiroir renferme mes papiers v tem predalu so moji papirji, moji osebni dokumenti
se renfermer en soimême zapreti se vase, skrivati svoja čustva

renversé, e [-se] adjectif prekucnjen, prevrnjen, narobe obrnjen, na glavi stoječ; (obraz) popolnoma spremenjen, zmeden, zbegan; osupel

écriture féminin renversée proti levi nagnjena pisava
du vin renversé sur la table po mizi razlito vino
c'est le monde renversé to je narobe svet, to je proti zdravi pameti, nerazumljivo

reverse² [rivə́:s] prehodni glagol & neprehodni glagol
obrniti (se), preokreniti (se), zasukati (se); prevrniti, postaviti na glavo, popolnoma spremeniti; preklicati, ukiniti, razveljaviti (sodbo)
tehnično premikati (se) nazaj ali v nasprotno smer, spremeniti smer
avtomobilizem voziti nazaj (ritensko); uporabiti nasproten postopek (sredstvo, politiko)

to reverse arms vojska nositi puško itd. s cevjo obrnjeno navzdol
to reverse one's opinion, one's policy popolnoma spremeniti svoje mnenje, svojo politiko

revolucionar podpihovati, hujskati, do upora pripraviti, zrevolucionirati; zrušiti (obstoječi red), popolnoma spremeniti, razburiti, ogorčiti

ripe¹ [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan

at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico

romancer [rɔmɑ̃se] verbe transitif napisati v obliki romana, romansirati; verbe intransitif, juridique popolnoma si izmisliti

sȁmosām -sáma -sámo popolnoma sam: putovao nekakav čovjek samosam, pa ga dočekaju hajduci

saturate² [sǽčəreit] prehodni glagol
arhaično popolnoma zadovoljiti, zasititi (kaj); prežeti
kemija nasititi (raztopino) s čim; nevtralizirati (kislino); saturirati
vojska položiti preprogo bomb

to be saturated with figurativno biti zasičen, prežet s čim
to saturate o.s. in figurativno poglobiti se, zatopiti se v
the market is saturated with goods tržišče je zasičeno z blagom
water saturated with salt s soljo zasičena voda