Franja

Margiānē -ēs, f (Μαργιανή) Margiána, azijska pokrajina med Baktrijo in Hirkanijo (v današnjem Turkestanu) ob reki Margu (danes Murghab) z glavnim mestom Aleksandrijo, pozneje Antiochia Margiana margianska Antiohija; Cu. jo imenuje urbs Margiana (po drugih urbs Margania, zdaj Meru al rud): Cu., Plin. — Od tod adj. Margiānus 3 margiánski, iz Margiáne: Cu.

Marmarica -ae, f (Μαρμαρική) Marmárika, pokrajina v Afriki med Egiptom in Sirtama (zdaj Barka): Plin. — Od tod adj. Marmaricus 3 marmáriški, pesn. = afriški: Plin., Lucan.; subst. Marmaridēs -ae, m (Μαρμαρίδης) Marmaríd, Marmaričán = po rodu (doma) iz Marmárike: fixa est cuspide Marmaridae Corynthi O.; pl. Marmaridae -ārum in (pesn.) -ûm, m Marmaričáni = preb. Marmárike: Plin., Sil.

Megaris -idis, acc. -ida, f Megárida

1. grška pokrajina med Atiko in Korintom z glavnim mestom Mégara: Plin., Mel.

2. mesto na Siciliji = Megara ali Hybla (gl. Megara²): Ci., Mel.

3. gl. Megālia.

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

melanhóličen mélancolique, chagrin, sombre, triste

melanholičen obraz (pogled) visage moški spol (regard moški spol) mélancolique
melanholična pokrajina paysage moški spol mélancolique

Melitēna -ae, f in Melitēnē -ēs, f (Μελιτηνή) Meliténa, pokrajina okoli mesta Melita v Kapadokiji: T., Plin., Amm.

Mēlōtis² -idis Melótida, pokrajina v Tesaliji: L.

Menelaitē -ēs, f Menelájta, aleksandrijska pokrajina: Plin., M.

Meroē -ēs, f (Μερόη) Mêroa, etiopska pokrajina (zdaj provinca Atbar), ki jo oblikujejo Nilovi rokavi; starodavniki so jo imeli za otok: O., Plin., Lucan., Mel.; šalj. o neki pijanki (beseda se navezuje na merum): Aus. — Adj. Merois -idis, acc. -ida, f merójska: herba Plin.

Mesopotamia -ae, f (Μεσοποταμία) Mezopotámija, azijska pokrajina med rekama Evfrat in Tigris: Ci., S. fr., T., Mel., Plin., Vulg., Hier., Isid. — Od tod adj. Mesopotamēnus 3 mezopotám(ij)ski, v Mezopotámiji: Cass.

Messēnē -ēs, f: L., N., O., Mel., Plin. in Messēna -ae, f: L., N., Stat. (Μεσσήνη) Meséna, glavno mesto peloponeške pokrajine Mesenije ob reki Pamiz (zdaj Maura-Matia). — Od tod adj. Messēnius 3 (Μεσσήνιος) mesén(ij)ski: Plin., arva O.; preb. subst. Messēniī -ōrum, m Mesén(ij)ci: L., T., Mel. Messēnia -ae, f Mesenija, gr. pokrajina okoli Mesene: Plin., Mel., M.

Mōab, indecl. f Móab, plodna gorata pokrajina vzhodno od Jordana med Mrtvim morjem in sirsko-arabsko puščavo, med reko Arnon in „Vrbovim potokom“: vastata est Moab Vulg. — Od tod Mōabītēs -ae, m Moabít: Vulg., pogosteje pl. Mōabītae -ārum, m (Μωαβῖται) Moabíti, preb. pokrajine Móab: Vulg. Mōabītis -idis, f (Μωαβῖτις) moabítska: regio Vulg. moabitska dežela, dežela Moab; kot subst. = Moabítka: Vulg.

močvirnat pridevnik
(močviren) ▸ mocsaras, ingoványos

močvirsk|i (-a, -o) Sumpf-, Moor-
močvirski plin (metan) das Sumpfgas
močvirska pokrajina die Moorlandschaft, Sumpflandschaft

Moesī -ōrum, m Mézi(jci), pleme, ki je bivalo v današnji Bolgariji in Srbiji: T., Plin. — Od tod njihova pokrajina Moesia -ae, f Mézija: T., Plin., Suet., Eutr., Amm.; pl. Moesiae Suet., Amm., ker je bila ta pokrajina razdeljena na dva dela, imenovana Moesia superior (zdaj Srbija) in Moesia inferior. Adj. Moesiacus 3 mézijski: T., Suet., Amm. ali Moesicus 3 mézijski: Plin.

Molossī -ōrum, m (Μολοσσοί) Molósi, pleme v vzhodnem Epiru: Ci., N., Plin. — Od tod

1. adj.
a) Molossus 3 (Μολοσσός) molóški: gens O., rex O. = Munih, canes H. (izvrstni lovski psi), canum Molossûm Lucr.
b) Molossicus 3 (Μολοσσικός) molóški: canes Pl.

2. subst.
a) Molossus -ī, m (sc. canis) molóški pes: acer V. ugrizljiv, popadljiv.
b) Molossia -ae f: Serv. ali
c) Molossis -idis, f (Μολοσσίς): L. Molósija, Molósida, mološka pokrajina v vzhodnem Epiru.

monotone [-tɔn] adjectif enoglasen; enoličen, monoton

paysage masculin monotone enolična pokrajina
mener une existence monotone živeti enolično življenje

montagneux, euse [-njö, z] adjectif gorat

région féminin montagneuse gorata pokrajina

Mygdonēs -um, m (Μυγδόνες) Migdónijci, traško, po starodavnem frigijskem kralju Migdonu (Μύγδων) imenovano pleme, ki se je preselilo v Frigijo, Bitinijo in Mezopotamijo: Plin. — Od tod adj. Mygdonis -idis, f (Μυγδονίς) migdónijska = lídijska: nurūs O.; Mygdonius 3 (Μυγδόνιος) migdónijski, tráški, tračánski: Melas Q., pesn. tudi = frígijski: humus, marmor O., opes H., mater Vulg., Fl. frigijska mati bogov Kibela, senex Sil. Titon (Tithōnus Τυϑωνός), sin frigijskega kralja Laomedonta, Avrorin soprog; subst. Mygdonia -ae, f (Μυγδονία) Migdónija, pokrajina

1. v Makedoniji: Plin.

2. v Frigiji: Plin.

3. v Mezopotamiji: Plin.

4. staro ime pokrajine Bitinije: Amm.

MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. — Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.