Franja

bazilískov (-a -o) adj. di, del, da basilisco:
baziliskov pogled sguardo di basilisco

begôten fugitif, passager, fuyant, en fuite

begoten pogled regard moški spol fugitif, coup moški spol d'œil

begôten (-tna -o) adj. fugace, fuggevole, breve:
begoten trenutek attimo fugace
begoten pogled sguardo fuggevole
begotno življenje vita breve, fugace

bežáti (-ím) imperf.

1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge

béžen fleeting; cursory; momentary

béžne ure fleeting hours
béžen pogled a fleeting ali cursory glance
béžen pregled, inšpektorja a cursory examination, inspection
bežno (prislov) fletingly
béžno poznanstvo casual acquaintance
béžno prebrati (preleteti) to peruse cursorily, to glance through

béžen fugitif, léger, superficiel

bežen pogled coup moški spol d'œil rapide
bežen prikaz aperçu moški spol succinct
bežno srečanje rencontre fugitive
bežno poznanstvo connaissance superficielle (ali de passage, vague)
bežni zapiski notes prises à la hâte (ali jetées en passant)
bežno delo travail hâtif (ali négligé, superficiel)

bieten (bot, hat geboten) nuditi, ponujati, ponuditi; eine Möglichkeit: dajati, ein Bild, Anblick bieten biti lep pogled...; bei Versteigerungen: licitirati; (zumuten) was einem geboten wird kaj človek doživi; figurativ dajati, einen guten Morgen: voščiti; beim Schach: napovedati; sich etwas bieten lassen dovoliti si

black¹ [blæk] pridevnik
črn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalosten

black art magija
black ball črna kroglica (volitve)
to beat black and blue pošteno naklestiti
to be in s.o.'s black books biti pri kom slabo zapisan, v nemilosti
black death kuga
the devil is not so black as he is painted stvar ni tako huda, kakor je videti
to have a black dog on one's head biti zelo potrt
black drops opijeve kapljice
to get off with a black eye poceni jo odnesti
to be black in the face biti besen
as black as ink (ali soot, your hat) črn ko smola
black friar dominikanec
black frost suh mraz
black heart hudobno srce
the kettle calls the saucepan black sova sinici glavana pravi
a black letter day nesrečni dan; delavnik
black look čemeren, preteči pogled
to get a black mark priti na slab glas
Black Mary (ali Maria) zeleni Henrik
Black Monday nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šoli
the black ox has trodden on his foot potrt, zaskrbljen je
black peper poper
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
black pudding krvavica
Black Rod najvišji uradnik Gornjega doma
black rust botanika pšenična snet
a black sheep in the family črna ovca v družini
Black & Tans vzdevek britanskih čet na Irskem
to swear the black is white prisegati, da je črno belo
as black as thunder skrajno razdražen, besen
Black Watch 42. škotski polk

Blickkontakt: Blickkontakt aufnehmen srečati se s pogledom, ujeti pogled

bloß

1. gol, Auge: prost, mit bloßen Füßen : bos

2. (nur) zgolj, (schon allein) (že) samo/sam, der bloße Anblick že sam pogled na; auf den bloßen Verdacht hin že samo zaradi suma; bloße Redensarten samo/golo govoričenje Adverb

1. zgolj, samo; bloß nicht samo ne (bloß das nicht samo tega ne) ; bloß noch samo še

2. neki, le, was bloß kaj neki, kaj le

blush² [blʌš] samostalnik
zardevanje, rdečica; rdečilo
figurativno rožnat blesk

at (the) first blush na prvi pogled
to put to the blush spraviti v zadrego
spare my blushes nikar mi ne laskaj(te)

brace f žerjavica:
sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
farsi di brace pren. močno zardeti
soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
essere sulle braci pren. biti na trnih
PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap

broad¹ [brɔ:d] pridevnik
širok, obsežen, (ob)širen, prostoren
figurativno brez predsodkov, širokogruden, svobodomiseln; glaven, osnoven; jasen; splošen; biten; surov, nespodoben

in broad daylight pri belem dnevu
it's as broad as it is long oba razloga sta enako tehtna, eno ni nič boljše od drugega
ameriško, pogovorno broad place in the road mestece
britanska angleščina, pogovorno broad mob goljufivi kvartopirci
broad hint migljaj s kolom
broad stare predrzen pogled
broad views strpni nazori

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

cambio moški spol (za)menjava, zamena; drobiž; diskont; ažio; (denarni) tečaj, valuta; sprememba, spremenljivost; kretnica

cambio del día (trg) dnevni tečaj
cambio de dirección sprememba naslova
cambio de domicilio sprememba bivališča, preselitev
cambio minuto, cambio menudo drobiž
cambio de opinión sprememba mišljenja
cambio de tren prestop (na drug vlak)
hay cambio de tren treba je prestopiti
baja del cambio padec tečaja
letra de cambio menica
libre cambio, cambio libre prosta trgovina
a las primeras de cambio na prvi pogled; spočetka, najprej
dar el cambio dati drobiž
dar en cambio dati v zameno
a cambio de (v zameno) za
en cambio v zameno, za to, namesto tega
hacer un cambio zamenjati

clinico

A) agg. (m pl. -ci) kliničen:
terapia clinica klinično zdravljenje
occhio clinico pren. prodornost, pronicljivost, prodoren pogled

B) m klinični zdravnik, klinik

colpo m

1. udarec, strel:
un colpo di pistola strel iz pištole
un colpo di cannone topovski strel
colpo di grazia milostni strel; pren. smrtni udarec
senza colpo ferire brez boja
a colpo sicuro vsekakor, gotovo
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte preg. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

2. udarec, sunek:
colpo basso nizek udarec (tudi pren.)

3.
colpo di remi zavesljaj
colpo di telefono telefonski klic
dare un colpo di telefono telefonirati
dare un colpo di spugna a qcs. pren. zbrisati, pozabiti
colpo di mare močen val
colpo di vento sunek vetra
colpo di coda pren. nenadna sprememba, nepričakovan preobrat
colpo di timone pren. nenadna sprememba (v političnem ravnanju)
colpo d'occhio pogled
colpo di fortuna nenadna sreča
colpo di fulmine pren. strela z jasnega; ljubezen na prvi pogled
colpo di scena presenetljiv preobrat
colpo di testa nepremišljeno dejanje
di colpo nenadoma
sul colpo takoj
tutto d'un colpo naenkrat, nenadoma

4.
colpo apoplettico, colpo med. kap
ti venisse un colpo! šalj. vrag te pocitraj!
colpo di sole sončarica
colpo d'aria lahen prehlad

5. pren. udarec, nepričakovan dogodek:
la morte di papà è stata un duro colpo per tutti noi očkova smrt je bila hud udarec za nas vse
fare colpo narediti vtis, zbuditi zanimanje, občudovanje
colpo giornalistico senzacionalna časopisna novica, prvo poročanje, scoop

6. podvig, drzno dejanje, udar:
fare un colpo izvršiti drzno dejanje
un colpo da un miliardo milijardni rop
colpo mancino, gobbo, da maestro mojstrski podvig
colpo di mano prevratniško dejanje, nenaden poseg
colpo di stato državni udar

compatissant, e [kɔ̃patisɑ̃, t] adjectif sočuten

regard masculin compatissant sočuten pogled

concrēscō -ere -crēvī -crētum (z)rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, tvoriti se: Col., Plin., putres concrescere fungos V., rigido concrescere rostro (dat.) ora videt O. vidi, da se spreminjajo v kljun, unde sanguis, bilis, ossa concreta et facta sint Ci., de terris terram concrescere parvis Lucr.; pren.: dies concretam exemit labem V. vrasle, nas se držeče napake; subst. pt. pf. neutr.: penitusque necesse est multa diu concreta modis inolescere miris V. zla, ki so se ukoreninila.

2. occ.
a) sprije(ma)ti se, zgostiti (zgoščevati) se, strditi (strjevati) se, otrpniti, sesesti (sesedati) se: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., concreta glacies L., lac concretum V., Col., T. sesirjeno mleko, sir, skuta, mare concrescit glacie O., aqua conglaciat frigoribus et nive pruināque concrescit Ci., nix concreta pruinā Lucr., gelu nix concreta Iust., imbres gelidis concrescunt ventis O., concrevit frigore sanguis V., concretus sanguis Cels., concreta sanguine barba O. (enalaga) zlepljena s strjeno krvjo, concretum aliquid ex sanguine Cels., concreta ossa Plin. otrdele (= brez mozga), umorem hunc … in lapidem concrescere manifesto apparet Plin., semen concretius aequo Lucr., spuma lactis concretior Plin.; subst. pt. pf. neutr.: nihil concreti habere, nihil solidi Ci., concreta quaedam Cels.; pren.: concretus dolor O. otrpla, nema, concretus vultus Tert. mrk pogled, tog izraz, concretus auditus Prud. debel, težak, top sluh.
b) zgostiti se = potemneti: claram speciem concreto lumine luna abdidit Ci. poet. je zakrila s potemnelim svitom.
c) rastoč skrčiti se: nanus et ipse suos breviter concretus in artus Pr. skrajšan.

Opomba: Sinkop. inf. pf. concrēsse: O.

connaisseur, euse [-sœr, öz] adjectif izvedenski, strokovnjaški; masculin, féminin poznavalec, -lka, veščak, -inja, izvedenec, strokovnjak

regard masculin connaisseur vešč, strokovnjaški pogled
être connaisseur en vins biti dober poznavalec vin
juger en connaisseur presojati kot dober poznavalec