Franja

salvavidas moški spol rešilni pas, rešilni aparat

bote, cinturón salvavidas rešilni čoln, pas
chaleco salvavidas plavalni telovnik, rešilni pas
tela salvavidas doskočno platno, lovnica

sítast en forma de criba, cribiforme

sitasto platno estameña f

slikarsk|i (-a, -o) Mal-, Maler- (atelje das Malatelier, lopatica der Malspachtel, akademija die Malakademie, barva die Malfarbe, Malerfarbe, mizica der Maltisch, palica der Malstock, potrebščina das Malgerät, tehnika die Maltechnik, umetnost die Malkunst, podlaga der Malgrund, platno Malerleinwand, Malleinen)
slikarsko stojalo die Staffelei

slikárski (of) painting; picture(-)

slikárski ateljé painter's studio
slikárska barva painter's colour
slikárski čopič painter's brush, paintbrush
slikársko platno canvas
slikárska škatla paint-box
slikárska razstava exhibition of paintings
slikárska šola school of art

slikárski (-a -o) adj. di, della pittura; da, del pittore, dei pittori; pittorico:
slikarska razstava mostra di pittura
slikarska šola, akademija scuola di pittura, accademia di belle arti
slikarska tehnika tecnica pittorica
slikarsko platno, stojalo tela, cavalletto (da pittore)
slikarska podlaga imprimitura
slikarska delavnica bottega; gled. attrezzeria
slikarska kolonija colonia di pittori

slíkati (-am) imperf.

1. dipingere, ritrarre:
slikati portrete, tihožitja dipingere ritratti, nature morte
slikati na prostem, v ateljeju dipingere all'aperto, in studio
slikati na les, na platno dipingere su legno, su tela
slikati v akvarelu, olju, pastelu dipingere ad, in acquerello, ad olio, a pastello

2. (fotografirati) fotografare; med. (rentgensko) radiografare

3. pren. (opisovati, prikazovati) descrivere, ritrarre, riprodurre, raffigurare:
slikati v živih barvah descrivere in toni vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici fare il diavolo più nero di quanto non sia

smírek mineralogija emery

smírkov papir emery paper
smírkovo platno emery cloth
s smírkom prekrito brusilno kolo emery wheel

smirkov (-a, -o) Schmirgel- (kolut die Schmirgelscheibe, platno die Schmirgelleinwand)

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

srájca (moška) shirt; (ženska) chemise, zgodovina shift

brez srájce shirtless
nočna moška srájca nightshirt
ženska nočna srájca nightdress, nightgown
srájca s kratkimi rokavi short-sleeved sports shirt
srájca z odprtim ovratnikom open-necked shirt
londonska »srajca« (= Londončan) London loafer
izdelovalec srájc shirtmaker
le v srájci, v sami srájci in one's shirt-sleeves, in one's shirt
železna srájc zgodovina coat of mail
poškrobljena srájc starched shirt
platno za srájce shirting
ovratnik pri srájci shirt-collar
manšete pri srájci shirt-cuffs pl
biti v sami srájci (brez suknjiča) to be in one's shirtsleeves
obleči komu srájco to help someone on with his shirt
obleči (si) srájco to put one's shirt on
stara navada je železna srájca habit is second nature

stkáti (stkèm)

A) perf. tekst. tessere (tudi ekst.):
stkati platno tessere la tela
stkati iz lanu, volne tessere in lino, lana
stkati na statvah, ročno tessere sul telaio, a mano
pajek stke mrežo il ragno tesse la ragnatela

B) stkáti se (stkèm se) perf. refl.

1. pren. (nastati) formarsi, manifestarsi, comparire:
na nebu so se stkale meglice in cielo sono comparse delle nebbioline

2. pren. intrecciarsi:
stkale so se trdne vezi prijateljstva si sono intrecciati forti legami di amicizia

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

šotóren de tente

šotorni drog mât moški spol de tente
šotorni količek piquet moški spol de tente
šotorna oprema matériel moški spol (ali équipement moški spol) de camping
šotorno platno toile ženski spol de tente
šotorna streha (toit moški spol d'une) tente ženski spol

šotóren de (la) tienda

šotorni drog palo m de tienda, palo m de entoldado, espárrago m
šotorni količek estaca f
šotorna oprema equipo m para acampamento
šotorno platno lona f
šotorna streha toldo m
šotorna vrvica cuerda f (para tienda)

šôtorski tent(-)

šôtorski količek tent peg
šôtorska oprema tent (ali camping) equipment
šôtorsko platno canvas, tent cloth, tilt
šôtorski drog tent pole
šôtorski konopec tent guyrope, tent cord

tapete moški spol preproga; namizni prt

tapete verde (fig) igralna miza
tapete de hule povoščeno platno
poner sobre el tapete (fig) prinesti v pogovor, spraviti na tapeto

tente [tɑ̃t] féminin šotor

tente de camping, de cirque šotor za taborjenje, cirkuški šotor
piquet masculin de tente šotorski klin
toile féminin de tente šotorovina, šotorsko platno
coucher sous la tente spati pod šotorom
dresser, planter, monter une tente postaviti šotor
plier une tente podreti šotor
vivre sous la tente živeti pod šotorom (nomadi)
se retirer sous sa tente (figuré) užaljen se umakniti, se držati ob strani

traverser [travɛrse] verbe transitif prečkati, iti čez, prekoračiti; prevoziti, preplavati; teči skozi; iti, voditi (quelque chose skozi kaj); prekrižati, preprečiti (načrt); prebroditi (krizo); verbe intransitif ležati počez (tram); prečkati, iti čez

traverser la rue, la rivière prečkati, iti čez ulico, čez reko
traverser la foule utreti si pot skozi množico
l'eau traverse la toile voda gre skozi platno
une idée m'a traversé l'esprit ideja mi je šinila v glavo
la Seine traverse Paris Sena teče skozi Pariz

ujéti (ujámem)

A) perf.

1. prendere, catturare, acchiappare:
ujeti bežečega catturare il fuggitivo
ujeti leva za živalski vrt catturare un leone per il giardino zoologico
mačka ujame miš il gatto acchiappa il topo

2. afferrare; trattenere:
megla ujame strupene pline la nebbia trattiene i gas tossici

3. cogliere, sorprendere:
ujeti tatu pri dejanju cogliere il ladro in flagrante

4. accalappiare, abbindolare, incantare:
ujeti koga z zgovornostjo incantare qcn. con la parlantina

5. raggiungere, riagganciare; ricuperare:
šport. pri spustu je čelni skupini uspelo ujeti ubežnika nella discesa il plotone di punta riuscì a raggiungere, a riagganciare il fuggitivo
ujeti zamujeno ricuperare il ritardo

6. riuscire a prendere:
če pohitiš, boš avtobus še ujel se ti muovi, riuscirai a prendere la corriera

7. trovare:
ujeti koga po telefonu trovare qcn. per telefono

8. pren. afferrare; capire:
ujeti na uho, z očmi afferrare all'ascolto, con lo sguardo
pravočasno ujeti namero koga capire a tempo le intenzioni di qcn.

9. captare, ricevere:
ujeti tujo radijsko postajo captare una stazione radio straniera

10. trovare, cogliere:
ujeti ravnotežje trovare l'equilibrio

11. pren. cogliere; rubare:
ujeti ugodno priliko cogliere l'occasione
ujeti urico spanja rubare un'oretta di sonno

12. sorprendere:
glej, da te ne ujame dež guarda di non farti sorprendere dalla pioggia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ujeti korak s časom andare a passo coi tempi
ujeti misel v ustrezno formulacijo formulare opportunamente il pensiero
ujeti prehlad buscarsi, rimediare un raffreddore
ujeti strel v koleno essere ferito al ginocchio
ujeti misel na papir mettere per iscritto un pensiero
ujeti prizor na platno disegnare una scena
ujeti kaj na filmski, magnetofonski trak filmare qcs., registrare sul magnetofono
ujeti v objektiv, v skicirko fotografare, disegnare qcn.
ujeti koga v ljubezenske mreže irretire qcn.
ujeti koga v past ingannare qcn.
ujeti veter v jadra andare, navigare col vento in poppa
igre ujeti pagata catturare il bagatto

B) ujéti se (ujámem se) perf. refl.

1. afferrarsi; aggrapparsi:
zvrtelo se mu je, vendar se je ujel za stol gli venne il capogiro ma riuscì ad afferrarsi alla sedia

2. essere trattenuto:
žoga se je ujela med veje la palla è trattenuta dai rami

3. cadere in trappola; abboccare:
ujeti se na trnek abboccare all'amo

4. lasciarsi cogliere, prendere:
goljuf se je ujel il truffatore s'è lasciato cogliere

5. ingranare, combaciare:
zobje so se ujeli z zobmi drugega kolesa i denti di una ruota ingranano con quelli dell'altra

6. accordarsi:
nova hiša se lepo ujema z okoljem la nuova casa si accorda bene all'ambiente

7. adattarsi, adeguarsi:
ujeti se z novimi razmerami adattarsi alle mutate condizioni

8. riprendersi:
po porazu se moštvo dolgo ni moglo ujeti dopo la sconfitta, la squadra stentò a lungo a riprendersi

9. combaciare:
konec meseca se je ujel s polno luno la fine del mese ha combaciato col plenilunio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njune oči so se ujele si guardarono
ujeti se na lepe besede lasciarsi abbindolare dalle belle parole
ujeti se na dekletove oči innamorarsi dei begli occhi, lasciarsi affascinare dai begli occhi della ragazza
veter se je ujel v drevesne krošnje il vento fa stormire le fronde