Franja

štúdijski

študijska soba estudio m, gabinete m de trabajo
študijska knjižnica biblioteca f de trabajo
biti na študijskem potovanju viajar en plan de estudios

talk over prehodni glagol
pretresati, prediskutirati (a plan načrt)
pregovoriti, pridobiti (koga) z nagovarjanjem

to talk over an opponent pregovoriti nasprotnika
talk over it over with your parents pogovorite se o tem s starši
he wanted to leave the party, but they talked him out hotel je zapustiti stranko, pa so ga pregovorili

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

torpillage [tɔrpijaž] masculin torpediranje (tudi figuré)

torpillage d'un navire, d'un plan de paix torpediranje ladje, načrta za mir

traverse² [trǽvəs, trəvə́:s] prehodni glagol
prečkati, prepotovati, prehoditi, iti skozi (čez); teči skozi; hoditi sem in tja (the room po sobi)
prekrižati, položiti navzkriž
figurativno pretresti, premisliti, pregledati; biti razpet nad (o mostu); preprečiti (načrte)
pravno ugovarjati, zanikati, pobijati
vojska obrniti, nameriti v stran proti tarči (top)
tehnično počez strugati (skobljati, oblati)
neprehodni glagol
iti počez, iti čez, iti sem in tja (gor in dol)
tehnično obračati se; (mečevanje) napraviti izpad v stran

to traverse s.o.'s plan prekrižati komu načrt
a bridge traverses the river nad reko se vzpenja most
the country is traversed by canals deželo preprezajo prekopi

trazar [z/c] (na)risati, potegniti črto (krog), načrtati (tloris); izmisliti, zasnovati; odrediti

trazar un plan zasnovati načrt

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

triennal, e, aux [triɛnal, no] adjectif trileten

plan masculin triennal triletni plan
fonction féminin triennale triletna funkcija

übererfüllen einen Plan: preseči

účen d'enseignement, d'apprentissage

učna doba (temps moški spol d')apprentissage moški spol
učna knjiga livre moški spol de classe (ali d'étude), manuel moški spol, cours moški spol, précis moški spol
učna metoda méthode ženski spol d'enseignement
učna moč enseignant moški spol, pédagogue moški spol
učni načrt plan moški spol d'études, programme moški spol des études, programme d'enseignement
učno osebje personnel enseignant
učna snov matière ženski spol d'enseignement
učna soba (salle ženski spol de) classe ženski spol
učna ura leçon ženski spol, cours moški spol, classe ženski spol
učni zavod établissement moški spol d'enseignement, institution ženski spol scolaire, école ženski spol

účen¹ de enseñanza

učni zavod establecimiento m de enseñanza
učna knjiga libro m de texto
učni načrt plan m de enseñanza (ali de estudios)
učna snov, učni predmet materia f de enseñanza
učna ura clase f
učna metoda método m de enseñanza
učna doba (tiempo m de) aprendizaje m
učno osebje personal m docente

udari|ti¹ (-m) udarjati/tolči

1. koga (jemandem) einen Schlag/Hieb/Stoß versetzen, schlagen
koga udari ti po prstih (jemandem) auf die Finger klopfen
udariti koga po glavi s čim (jemandem etwas) um die Ohren schlagen
udariti koga do krvi (jemanden) blutig schlagen
udariti nazaj zurückschlagen

2. na kaj, po čem ipd.: schlagen, hauen, dreschen (auf/gegen); (po mizi auf den Tisch hauen, po vratih gegen die Tür schlagen)
udariti skupaj [aufeinanderschlagen] aufeinander schlagen, [gegeneinanderschlagen] gegeneinander schlagen, roki: zusammenschlagen
udariti pečat čemu (einer Sache) ein Siegel aufdrücken
udariti na dan auf den Plan treten
udariti na strune in die Saiten greifen/hauen
udariti s pestjo po mizi mit der Faust auf den Tisch schlagen
udariti v glavo in den Kopf steigen
udariti v nos in die Nase steigen
udariti v obraz ins Gesicht steigen/schlagen
udariti v roko zuschlagen
kri udari človeku v glavo das Blut steigt in den Kopf/ins Gesicht
strela udari der Blitz schlägt ein

urbanístičen de urbanización

urbanistični načrt plan m de urbanización

uspéti to succeed (v in); to be successful; to prove successful, to meet with success; to gain one's ends; to manage, to achieve, to contrive

ne uspéti to fail
uspéti v življenju to make one's way in the world
uspelo mi je priti tja I contrived to get there
načrt ni uspel the plan did not succeed
pri svojem zadnjem izpitu ni uspel he failed in his last examination
ni nam uspelo, da bi jih videli we did not succeed in seeing them
pri svojem poskusu nisem uspel I was not successful in my attempt
njegova gledališka igra ni uspela his play failed (ali pogovorno was a flop, flopped)

variar (pres: -ío) spreminjati (se), menjavati (se), različen biti, razlikovati se

variar de plan spremeniti svoj načrt
variar de precio biti različen v ceni
eso varía (por completo) to je nekaj (čisto) drugega
el mundo ha variado mucho svet se je zelo spremenil
para (ali por) variar za spremembo

velikopotézen on a large scale; (darežljiv) liberal, generous

velikopotézen načrt a plan of bold conception

verde

A) agg.

1. zelen (tudi ekst.):
zona verde urban. zeleni pas, zeleno območje
diventare, farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia pozeleneti od zavisti, strahu, jeze

2. ekst. zelen, nezrel

3. ekst. zelen, svež (drva)

4. pren. zelen, mlad

5. pren. krepek, čil

6. zelen, ki zadeva kmetijstvo:
piano verde zeleni plan

B) m

1. zelenilo, zelena barva

2. zeleni del:
essere al verde pren. biti popolnoma suh, brez prebite pare

3. ekst. zelenje, vegetacija; urban. zelenje, zelena površina:
verde attrezzato urban. rekreacijska površina
verde pubblico mestno zelenje

4. pren. moč, mladostnost:
essere nel verde degli anni pren. biti v najboljših letih

5. avto zelena barva (semaforja)

6. kem., miner. zelena spojina; zeleni mineral:
granato verde zeleni granat
verde rame zeleni volk

vereiteln preprečiti; einen Plan: spodnesti, preprečiti izvedbo

vlóga rôle moški spol ; (prošnja) demande ženski spol (par écrit), pétition ženski spol ; (denarna) dépôt moški spol , mise ženski spol de fonds, apport moški spol

glavna vloga (gledališče, film) rôle principal, premier rôle
igrati glavno vlogo (figurativno) jouer un rôle primordial
vloga gosta (gledališče) rôle d'un acteur étranger à la troupe
hranilna vloga dépôt à la caisse d'épargne
stranska vloga rôle secondaire (ali de second plan), petit rôle, rôle de figurant
razdeliti vloge distribuer les rôles
igrati klavrno vlogo jouer un rôle pitoyable, faire triste figure
denar ne igra vloge l'argent ne joue aucun rôle, l'argent ne compte pas
napraviti vlogo faire (ali formuler) une demande, présenter une requête (ali une pétition)