Franja

tédenski (-a -o) adj. settimanale:
tedenska priloga (časopisa) supplemento settimanale (di un giornale)
tedenska plača paga settimanale, settimana
tedensko žrebanje lota enalotto

treat¹ [tri:t] samostalnik
(po)gostitev, gostija, pojedina; slavje
pogovorno (velik) užitek

Dutch treat izlet, gostija itd., kjer vsakdo plača zase
school treat piknik za šolske otroke
it is my treat to gre na moj račun (pijača ipd.)
this treat is mine to rundo (pijače itd.) plačam jaz
to stand a treat pogostiti, plačati za zapitek (za druge)
it was a treat to hear him sing poslušati njegovo petje je bil velik (pravi) užitek

tredicēsimo

A) agg. trinajsti:
il tredicesimo canto dell'Inferno trinajsti spev Pekla
la tredicesima copia, la tredicesima brezplačni (trinajsti) izvod
la tredicesima mensilità, la tredicesima trinajsta plača
il secolo tredicesimo trinajsto stoletje

B) m trinajstina

trinájsti (-a -o) numer. tredicesimo; tredici:
trinajsti rojstni dan il tredicesimo compleanno
trinajsti spev Pekla il 13^o canto dell'Inferno
trinajsti junij (il) tredici giugno
žarg. hist. oditi v 13. bataljon, v 13. brigado essere ammazzato, liquidato
trinajsta plača la tredicesima
trinajsto stoletje XIII secolo, Duecento

vajensk|i (-a, -o) Lehrlings-, Lehr- (plača die Lehrlingsvergütung, doba die Lehrzeit, pogodba der Lehrvertrag, mesto die Lehrlingsstelle, razmerje das Lehrverhältnis)

védeti (vém) imperf.

1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi

2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire

3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago

4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove

5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo

6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

vrhunsk|i (-a, -o) Spitzen- (čas die Spitzenzeit, dosežek die Spitzenleistung, funkcionar der Spitzenfunktionär, igralec der Spitzenspieler, kandidat der Spitzenkandidat, politik der Spitzenpolitiker, proizvod das Spitzenerzeugnis, zaslužek das Spitzeneinkommen, moč die Spitzenkraft, plača der Spitzenlohn, das Spitzengehalt, pozicija die Spitzenposition, tehnologija die Spitzentechnologie), Top- (management das Topmanagement, model das Topmodell)

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital

zajamčen (-a, -o) gewährleistet; verbürgt
zajamčenna cena der Interventionspreis
zajamčenna plača der Mindestlohn
blago z zajamčeno kakovostjo die Qualitätsware

zavarovan|ec moški spol (-ca …) der Versicherte (ein -r), der Versicherungsnehmer
glavni zavarovanec Hauptversicherte
(ki mu plača zdravljenje zavarovalnica) der Kassenpatient

ἄν-τιτος 2 (ἀντι-τίνω) ep. poplačan, povrnjen, ἄντιτα ἔργα plačilna dejanja, povračilo, osveta, plača παιδός za sina.

ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.

γέρας, αος, ως, τό (od γέρων) [dat. αι, ᾳ, n. pl. ion. γέραα, at. γέρα, gen. γεράων, γερῶν] 1. (častno) darilo, odlikovanje, plača, nagrada. 2. častna služba, dostojanstvo, prednost.

δικαστικός 3 1. kar se tiče sodnije, sodnijski, λήμματα δικαστικά = δικαστικόν sodnijska plača (s početka 1, pozneje 3 oboli). 2. v pravoznanstvu izveden, pravoveden; ἡ δικαστική pravoznanstvo.

διμοιρία, ἡ (δί-μοιρος) dvojni del, dvojni delež, dvojna plača.

ἔρανος, ὁ 1. skupen (družinski) obed, kjer plača vsak član svoj prispevek. 2. prispevek, ki so ga plačevali člani društva ἔρανον εἰσφέρειν. 3. dar, podpora, postrežljivost, ljubav.

ἡμι-όλιος 2 (ὅλος) poldrugi, μισθός poldruga plača (sedanja in še polovica prejšnje); ἡμιολία, ἡ poldruga (lahka) ladja, ki je imela samo polovico veslačev, da je ostal prostor za borilce, λῃστρική roparska ladja.

θρεπτήρια, τά, ep. θρέπτρα, τά (τρέφω) 1. hrana, živež. 2. plača, hvaležnost za odgojo.

κατ-άγω [gl. ἄγω; ep. aor. mixtus. inf. καταξέμεν] κατ-αγῑνέω I. act. 1. a) doli peljem, vodim, spravljam (v podzemlje) ψυχάς, εἰς Ἀΐδαο; b) pripeljem ladjo z morja k obali, v pristanišče, privlečem sovražno ladjo v pristanišče (da plača tam davek). 2. popeljem, ženem kam ἵππους ἐπὶ νῆας, zanesem v kak kraj Κρήτηνδε. 3. privedem, pokličem nazaj φυγάδας, ἐκπεπτωκότας; obnovim, zopet vpeljem τυραννίδας εἰς τὰς πόλεις, postavim zopet na prestol τινὰ ἐπὶ βασιλείῃ; θρίαμβον obhajam zmagoslavje (pr. lat. victoriam reportare). II. med. 1. peljem se navzdol, pripeljem se v pristanišče, pristanem, izkrcam se, priplovem v Σίγειον. 2. grem kam, ostanem (nastanim se) pri kom. 3. vrnem se εἰς, ἐπί τι.