Franja

Zadetki iskanja

  • část honor m ; honra f

    komu v čast en honor de; en homenaje de
    njemu v čast en su honor
    brez časti sin honor, deshonrado
    čast komur čast a cada cual lo suyo
    razžaljenje časti ofensa f (ali agravio m) del honor
    stvar časti punto m (ali cuestión f) de honor
    s kom mi je čast? ¿con quién tengo el honor (de hablar)?
    čast mi je se predstaviti tengo el honor de presentarme
    (ne) delati čast(i) komu (no) ser un honor para alg
    izkazati čast komu rendir honor a alg
    izkazati komu vojaške časti rendir honores militares a alg
    izkazati komu zadnjo čast rendir el último tributo a alg
    imeti v časti respetar; venerar (koga a alg)
    sprejeti (odkloniti, rešiti) čast aceptar (declinar, salvar) el honor
    smatrati za čast considerar (como) un honor
  • čáša vaso m ; (kelihasta) copa f

    čaša vode, za vodo vaso de agua, para agua
    čaša piva (malo pivo) un vaso de cerveza
    čaša vina una copa de vino
    papirnata čaša vaso de papel
    piti iz čaše beber en un vaso
  • číkati mascar tabaco

    tobak za čikati tabaco m para mascar
  • člôvek hombre m

    človek dejanj hombre de acción, hombre activo
    človek z ulice, poprečen človek hombre de la calle, hombre del pueblo
    človek žaba hombre-rana m
    človek živi za delo vivimos para obrar
    človek obrača, bog pa obrne el hombre propone y Dios dispone
    obleka dela človeka el hábito hace al monje
  • čôpič pincel m

    čopič za britje pincel para afeitar
  • da (veznik) que

    da bi ... para que... (subj), para (inf)
    ne da bi ... sin que... (subj)
    da bi le bilo res! ¡si fuera verdad!
    ne da bi (jaz) vedel! ¡no que yo sepa!
  • dajáti dar; producir; rendir

    (ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
    dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
    dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
    dajati (ob)račun o rendir cuentas de
    dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar
  • dán día m

    dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
    čez dan durante el día
    dan za dnem día por día, cada día
    dvakrat na dan dos veces al día
    do današnjega dne hasta (el día de) hoy
    nekaj dni pozneje a los pocos días
    naslednjega dne al día siguiente (de)
    enega teh dni un día de estos
    dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
    noč in dan día y noche
    od dneva, ko ... desde el día que...
    od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
    od enega dneva do drugega de un día para otro
    od prvega dne (dalje) desde el primer día
    pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
    dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
    oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
    pred nekaj dnevi hace algunos días
    prost dan día libre
    v 14 dneh dentro de 15 días
    ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
    vsak drugi dan cada dos días
    vse dneve todos los días
    vsak dan cada día
    pri belem dnevu en pleno día
    rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
    sodni dan el Día del Juicio
    kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
    dan se dela amanece; alborea
    (svetel) dan je že ya es de día
    določiti dan fijar un día (ali una fecha)
    ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
    prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
    priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
    to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
    slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
    voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
    živeti tjavdan vivir al día
    ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final
  • dánes hoy

    do danes hasta hoy
    za danes por hoy
    že danes hoy mismo
    danes teden (naprej) de hoy (en) ocho días
    danes teden (nazaj) hace ocho días
    danes 14 dni de hoy en quince
    danes opoldne hoy a mediodía
    danes zjutraj (popoldne, zvečer) esta mañana (tarde, noche); hoy por la mañana (tarde, noche)
    od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
    od danes na jutri (fig) de hoy a mañana, de un día para otro
    katerega smo danes? ¿a cuántos estamos?
  • dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

    dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
    dar un banquete dati (prirediti) banket
    dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
    dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
    dar compasión sočutje zbuditi
    dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
    dar crédito verjeti
    dar a crédito na kredit dati
    dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
    dar diente con diente šklepetati z zobmi
    dar el golpe napraviti odločilni korak
    dar hora določiti uro (za sestanek)
    dar la hora bíti ure
    dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
    dar lástima sočutje zbuditi
    dar miedo prestrašiti
    dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
    dar una paliza pretepsti
    dar un paseo na sprehod iti
    dar los primeros pasos prve korake napraviti
    dar permiso dovoliti
    dar el pésame izraziti svoje sožalje
    dar pie dati povod; privesti
    dar prisa a alg. siliti v koga
    darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
    dar risa v smeh spraviti
    dar el sí reči da, privoliti
    dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
    dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
    no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
    dar una vuelta iti na sprehod
    darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
    no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
    ¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
    darlas de inocente nedolžnega se napraviti
    ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
    donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
    ¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
    dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
    dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
    dar abajo strmoglaviti, pasti
    las tres están al dar točno tri je ura
    dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
    a mal dar v najslabšem primeru
    de donde diere na slepo
    dar un abrazo objeti
    dar cabezadas kinkati (v spanju)
    dar caza a preganjati, zasledovati koga
    dar cuerda al reloj naviti uro
    dar culpa (a) obdolžiti
    dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
    dar fin končati
    dar gracias zahvaliti se
    dar guerra (a) vojskovati se (z)
    dar gusto ugajati, všeč biti
    dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
    me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
    dar muerte usmrtiti, ubiti
    dar palmadas ploskati
    dar parte sporočiti, naznaniti
    dar un portazo zaloputniti z vrati
    dar rabia raztogotiti
    dar saltos poskakovati
    dar suspiros zdihovati
    dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
    dar voces vpiti
    dar media vuelta obrniti se
    dar una zambullida potopiti se
    dar al caballo spodbosti konja
    dar a conocer objaviti, naznaniti
    dar a entender dati razumeti, namigniti
    dar a fiado posoditi
    dar a luz roditi; na svetlo dati
    dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
    dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
    dar de bofetanes oklofutati
    dar de puñetazas s pestmi bíti
    dar en el blanco zadeti cilj
    dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
    dar en la celada v zasedo pasti
    dar en un error pasti v zmoto
    dar en lo vivo v živo zadeti
    el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
    dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
    darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
    darse mucho aire prevzetovati
    darse buena vida privoščiti si lepo življenje
    darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
    darse maña (po)truditi se
    darse prisa (po)hiteti
    no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
    se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
    ¡tanto se me da! to mi je vseeno!
    ¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
    ¡date! vdaj se!
    darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako
  • dáti dar

    ne da se mi brati no tengo ganas de leer
    dati obračun o dar cuenta de
    dati piti komu dar de beber a alg
    dati povod za dar motivo (ali pie) para
    dati prav komu dar la razón a alg
    dati si truda za esforzarse por
    dati razumeti dar a entender
    mnogo dati na kaj hacer gran caso de a/c
    dati si delati obleko hacerse un vestido
    kdor hitro da, dvakrat da quien de luego (ali primero), da dos veces
    v danih razmerah dadas las (ali en estas) circunstancias
  • decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

    decir Ia buena ventura vedeževati
    decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
    decir misa brati mašo
    el qué dirán strah pred govoricami
    no decir una cosa por otra povedati resnico
    por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
    no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
    como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
    ¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
    decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
    tener a. que decir imeti kaj očitati
    decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
    decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
    dar que decir a la gente dati povod za govorice
    decir por decir metati bob ob steno
    por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
    es decir, es a decir namreč
    ¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
    sé decir que toliko lahko rečem, da ...
    ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
    ¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
    ¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
    ¡diga! halo! (telef. klic)
    ¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
    como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
    decirse imenovati se
    dijérase tako rekoč
    diciendo y haciendo rečeno storjeno
    más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko
  • dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

    dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
    dejar aparte ob strani pustiti, preiti
    dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
    dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
    dejar caer spustiti na tla
    ¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
    dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
    dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
    dejar el pellejo umreti
    dejar pobre osiromašiti
    dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
    no dejar roso ni velloso vse poskusiti
    no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
    ¡deja! proč!
    ¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
    dejar a un lado ob strani pustiti
    dejar con vida pri življenju pustiti
    dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
    dejar de escribir nehati pisati
    dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
    no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
    dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
    dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
    dejar para otro día odložiti na naslednji dan
    dejar que pensar dati misliti
    dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
    dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
    dejarse caer pasti, zrušiti se
    dejarse rogar dati se prositi
    dejarse ver dati se videti, pokazati se
    dejarse a los vicios vdati se pregreham
    dejarse de a/c odreči se čemu
    se dejó decir que... rekel je celó, da ...
    ¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
    dejar de cuenta na voljo dati
  • deklè muchacha f ; joven f , moza f ; doncella f

    brhko dekle una moza bonita
    zalo dekle buena moza
    dekle za vse muchacha para todo
  • dēlēctus, v najboljših rokopisih tudi dīlēctus, -ūs, m (dēligere oz. dīligere)

    1. (iz)volitev, izbiranje, izbor: utrumque tibi nunc dilectum para Pl., delectus in gregibus Varr., omnium rerum dilectus, dil. iudicum, dil. bonorum et malorum Ci., de eius (Catilinae) dilectu Ci. njegovi izbranci, acceptorum autem beneficiorum sunt dilectus habendi Ci. prejete dobrote pa je treba izbirati, habere dilectum verborum Ci. gledati na natančnost pri izbiranju izrazov, delectum rerum verborumque agere Q. izbirati … besede, pecori delectus idem est equino V., (Cicero) primus … verbis delectum adhibuit T., sine ullo dilectu Ci. ali nullo dilectu O. ali nullo delectu Suet.; naspr.: cum delectu Plin., Plin. iun.; nullus adhibitus dilectus, dilectu habito, non sine magno ordinum hominumque dilectu Suet.

    2. occ. (voj.) (le v obliki dīlēctus)
    a) nabiranje vojakov, nabor, novačenje: dil. provincialis Ci. ep. v provinci, superbus Ci., acerbus L., dilectum habere Ci., C., S., L., T. ali agere Plin. ali instituere Auct. b. Alx. novačenje imeti, izvajati, prirediti, dilectus acerbe actus L. epit., dilectum conficere L.; v pl.: servorum dilectus habebantur Ci., novis dilectibus … multos contraxit N., dil. libertinorum Auct. b. Afr., iuniorum Cu.; neque dilectus agere nec copias contrahere Q., ad dilectus agendos T.
    b) met. nabrani vojaki: e Britannico dilectu octo milia sibi adiunxit T., sex milia Delmatorum, recens dilectus T.
  • délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

    akordno delo destajo m
    težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
    delo na domu trabajo a domicilio
    delo na tekočem traku producción f en serie
    mojstrsko delo obra f maestra
    obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
    strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
    hišna dela labores f pl domésticas
    ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
    prisilno delo trabajos m pl forzados
    nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
    sezonsko delo trabajo de temporada
    javna dela obras f pl públicas
    socialno delo obra f social
    umetniško delo obra f de arte
    zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
    poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
    brez dela sin trabajo, sin ocupación
    dela zmožen capaz de trabajar
    nesposoben za delo incapaz de trabajar
    nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
    delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
    pravica do dela derecho m al trabajo
    prekinitev dela suspensión f del trabajo
    upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
    ustavitev dela paro m del trabajo
    urad za delo oficina f de colocación
    borza dela bolsa de trabajo
    zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
    biti brez dela estar sin trabajo; holgar
    na delo! ¡manos a la obra!
    lotiti se dela poner manos a la obra
    iti na delo ir a trabajar
    prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
    začeti z delom empezar a trabajar
    kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
    delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo
  • déloven de trabajo

    delovni dnevi días m pl hábiles
    delovna bluza, halja blusa f de trabajo
    delovni dan día m laborable; jornada f
    osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
    delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
    delovna knjižica libreta f de trabajo
    delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
    delovna mezda paga f salario m
    delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
    delovna norma norma f de trabajo
    delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
    delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
    delovni proces proceso m de trabajo
    delovna pogodba contrato m de trabajo
    delovno pravo Derecho m Laboral
    delovna pavza descanso m
    delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
    delovno razmerje relación f laboral
    delovna sila mano f de obra
    delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
    delovno sodišče tribunal m laboral
    delovna soba cuarto m de trabajo
    delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
    delovni stroški costo m de mano de obra
    delovno taborišče campo m de trabajo
    delovni teden semana f de trabajo
    delovna ura hora f de trabajo
    izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
    delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
    pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
    potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra
  • desconocido ne(po)znan, nespoznaten; nehvaležen

    estar desconocido biti nespoznaten; biti čisto spremenjen
    desconocido m neznanec; nehvaležnež
    desconocido para todos vsem neznan
  • description [diskrípšən] samostalnik
    popis, opis, oris; vrsta; stroka

    to answer to the description biti, kot so ga opisali
    a scoundrel of the worst description lopov, da mu ni para
    to defy (ali baffle, beggar) description biti nepopisem
    past all description nepopisen
    there was no room of any description prav nobenega prostora ni bilo
    of every description vsakovrsten
  • descrito= descripto opisan

    no es para descrito ne da se opisati