Franja

descubierto nepokrit, odkrit, brez strehe; odprt; nezavarovan

a pecho descubierto brez orožja za obrambo
a la descubierta, al descubierto, a cielo descubierto na prostem, pod milim nebom; naravnost, brez ovinkov
en descubierto v zaostanku (s plačilom); brez kritja, brez orožja
andar (estar) descubierto hoditi (biti) razoglav
estar en descubierto biti ne(po)krit (račun), ostati dolžnik

devíca virgen f ; doncella f ; astr Virgo m

devica orleanska Juana de Arco, la Doncella
stara devica solterona f
Devica (Marija) (rel) la Virgen (María)
ostati stara devica quedar(se) solterona, fam quedar(se) para tía

devoir¹ [dəvwar] verbe transitif dolgovati, biti dolžan; biti obvezan, morati; nameravati

ne pas devoir ne smeti
je ne dois pas ne smem
il me doit 100 francs dolguje mi 100 frankov
n'en devoir guère, rien (figuré) nič ne ostati dolžan
je lui dois d'être en vie dolgujem mu življenje
je me dois de le prévenir moja dolžnost je, da ga obvestim
il a dü se tromper, il doit s'être trompé moral se je zmotiti
devoir à Dieu et à diable, au tiers et au quart, de tous côtés povsod imeti dolgove, biti zadolžen
je dois partir demain nameravam odpotovati jutri
être dü à quelque chose biti dolgovan čemu, imeti vzrok v čem
cela lui est dü to on zasluži
sa réussite est due au hasard svoj uspeh dolguje slučaju
se devoir morati se posvetiti (à ses enfants svojim otrokom)
comme il se doit kot to treba
fais ce que dois, advienne que pourra (proverbe) stóri, kar je prav, in ne boj se nikogar!

die¹ [dai] neprehodni glagol (of od, zaradi)
umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti
pogovorno hrepeneti

to die in one's boots, to die with the boots (ali shoes) on umreti nasilne smrti
to die in the last ditch vzdržati do konca
to die game hrabro umreti; ostati zvest
to die hard biti trdoživ
to die in harness umreti sredi dela
to die in one's bed umreti naravne smrti
never say die nikoli ne obupuj
to be dying for s.th. hrepeneti po čem
to die by one's hand narediti samomor
to die of laughing počiti od smeha
a die wish zadnja želja (pred smrtjo)
were I to die for it četudi bi moral z življenjem poplačati

discēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. narazen iti, raziti se, razhajati se, ločiti se: Sis. ap. Non., Suet., senatus perturbatus discedit Ci., longe inter se discesserunt N., cum … diversi (na razne strani) discessissent N., ita populus ludibrio habitus discessit S., in duas partīs discedunt Numidae S., cum discedere populum iussissent tribuni L., discedunt in partes T., contionem … discedere in manipulos iubet T., in cornua d. Cu.; (o stvareh): nebula ac fumus … discedit in auras Lucr., discedit terra, caelum Ci. se odpre, toda: medium video discedere caelum V. da se oblaki pretrgavajo; discessit vomere sulcus Lucan., vident discedere montes Val. Fl.; brezos.: disceditur Ci. razidejo (ločijo) se; pren.
a) gram. in log. razhajati se = (raz)deliti se: ab uno capite in duo obliquos casus Varr., divisio, quae in tres partes discedit Q., proposita in duo genera discedunt Q.
b) politično cepiti se, razcepiti (razcepljati) se: omnis Italia animis discedit S. fr.

2. occ.
a) razkropiti se: qui (adversarii) si discessissent, maiore cum labore … bellum confecturum, cum singulos consectari cogeretur N. Kam? in silvas, ex fuga in civitates C., domos suas N.
b) (pri glasovanju v senatu) raziti (razhajati) se (pri glasovanju so senatorji vedno stopili vsak do svojega svetovalca), od tod: in aliquam sententiam d. L. h kakemu mnenju pristopiti, glasovati za … , prim.: quo (= ad quod SC) numquam ante discessum est Ci. ki se prej nikdar ni storil; naspr.: in alia omnia discedere Ci. k nasprotnemu mnenju pristopiti, povsem nasprotnega mnenja biti.

II.

1. oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se, koga zapustiti (zapuščati); abs.: discedens ita locutus est Ci., tyrannus non discedebat longius Ci.; s sup.: cubitum d. Ci. Od kod? ab hero Pl., ab armis C. odložiti orožje, a signis C. iz bojne vrste stopiti, a Caesare C., a foribus non d. N., d. de convivio, de foro, e Gallia, e curia Ci., Capuā Ci., finibus, templo, e patria O., e medio Suet. skriti se; brezos.: a contione disceditur C. Pren. (sovražno) od koga ločiti se, odpasti, koga zapustiti, komu izneveriti se: uxor a Dolabella discessit Caelius in Ci. ep., d. a duce L., ab eo (duce) C., ab amicis Ci., numquam ab eo discessit N. nikdar ga ni zapustil; (o neživih subj.): quartana ab aliquo discedit Ci. mine, quae a te non discedit, audacia Ci., calx ab arena discedit Vitr. odstopi, squamae ex summa cute discedunt Cels. se odločijo. Redko s smerjo: tu in cubiculum discessisti Ci., d. ex castris domum C., ad urbem V., Capreas T.

2. occ. (voj.)
a) odkorakati, odmarširati, odriniti, odmakniti (odmikati) se, vzdigniti se: exercitus discessit a Tarracone C., d. a Brundisio, a Gergovia, ab Rheno, ex hibernis C., a bello atque ab hostibus C. odmakniti se z bojišča in od sovražnikov, infecta re C., infectis rebus N., ab Artemisio N.
b) (iz boja) oditi, kot zmagovalec ali premaganec iziti: superior (victor) discedit C., cum superior proelio (iz boja) discessisset N., postquam victor … discessit ab hoste H., sine detrimento d. C., quod … ab adulescentulo Caesare victus discesserat S. ker je bil podlegel … , graviter vulneratus discedit S.; d. pari proelio N. ali aequo proelio C. ali aequa manu S. ali aequo Marte L. raziti se ob neodločeni bitki; (o boju pred sodniki): superiorem d. Ci. ostati zmagovalec = dobiti pravdo, inferiorem d. Ci. izgubiti pravdo, patimini matrem victam discedere? Ci., hos pateris impune discedere? Ci., si … tanta iniuria impunita discesserit Ci. če se izmuzne … , liberatum discedere Ci., N. oproščen biti, consulum iudicio discessit probatus Ci. odstopil je ob odobravanju konzulov, d. cum gloria Ci. ep., a iudicio capitis maximā discessit gloriā N. jo je unesel; z adv.: d. non male Pl., pulchre et probe Ter. prav lepo in dobro opraviti, turpissime d. Ci. sramotno pobrati se (morati).

3. pren.
a) ločiti se = (iz)giniti, (pre)miniti: sol discedens H. zahajajoče, discessit sol Ambr., lux tarde discedere visa O., d. a vita Col. ali ex vita tamquam ex hospitio Ci. ali (v pozni lat.) samo discedere Min., Amm. ločiti se od tega sveta, preminiti, numquam ex animo meo discedit illius viri memoria Ci., hostibus spes potiundi oppidi discessit C.
b) od česa odstopiti (odstopati), s čim (od)nehati, česa ogibati se, čemu izneveriti se, kaj pustiti, (p)opustiti: d. a sua sententia C. odstopiti od svojega mnenja, ab officio, ab opere, ab oppugnatione castrorum C., a consuetudine, a voluptate, a fide et iustitia Ci., a constantia atque a mente atque a se discessit Ci. izgubil je stanovitnost in pamet in samega sebe, d. a contactu T.
c) occ. α) (o govorniku) oddaljiti se = od predmeta odstopiti, zaiti, skreniti: d. a re Ci. β) koga, kaj neupoštevati, izvzeti: quom ab hoc discessistis Ci., cum a vobis discesserim Ci. ep. izvzemši vas, a fraterno amore discessi Ci. ep.

Opomba: Sinkopirani pf. discēstī (= discessisti): Pl. Pt. pf. custodibus discessis: Caelius Antip. ap. Prisc.

diskusij|a ženski spol (-e …) die Diskussion, -diskussion (podijska Podiumsdiskussion, stvarna Sachdiskussion)
… diskusije/ … za diskusijo Diskussions- (predmet diskusije der Diskussionsgegenstand, udeleženec diskusije der Diskussionsteilnehmer, vodja diskusije der Diskussionsleiter, vreden diskusije diskussionswürdig, osnova za diskusijo die Diskussionsgrundlage)
prijava k diskusiji die Wortmeldung
čas za diskusijo die Redezeit
seznam prijavljenih za diskusijo die Rednerliste
figurativno ostati v diskusiji auf dem Tisch bleiben

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dolž|an (dolžn|a, -no)

1. z dolgom: schuldig
biti dolžan schuldig sein, schulden
ostati dolžan schuldig bleiben
figurativno nič ne ostati dolžan nichts schuldig bleiben

2. moralno: verpflichtet
biti dolžan verpflichtet sein (kaj zu etwas, pomagati zu helfen)
čutiti se dolžnega do sich verpflichtet fühlen gegenüber
biti dolžan hvaležnost zu Dank verpflichtet sein, (jemandem) Dank schuldig sein, in (jemandes) Schuld stehen

3. (obvezan) -pflichtig (plačevati preživnino alimentationspflichtig, unterhaltspflichtig, plačati odškodnino schadenersatzpflichtig/ ersatzpflichtig/zum Ersatz verpflichtet; plačevati rento rentenpflichtig)
zavezanec, ki je dolžan plačevati preživnino der/die Unterhaltspflichtige

dolžán deudor

biti dolžan ser deudor; trg deber (a alg a/c)
koliko sem Vam dolžan? ¿cuánto le debo?
dolžan sem plačati svoj dolg debo pagar mi deuda
ostati dolžan quedar deudor (de); quedar debiendo a alg a/c
komu ničesar ne ostati dolžan (fig) pagar a alg en la misma moneda
ne ostati dolžan odgovora tener respuesta para todo, saber replicar, fam no tener pelos en la lengua

domá en (su) casa

biti doma estar en casa
ostati doma quedarse en casa
sem doma v Kranju soy natural de Kranj
biti doma v čem estar familiarizado con, ser versado en a/c
v tem jeziku je on doma ese idioma le es familiar
delati doma trabajar en casa
veliko doma tičati ser muy casero
napravite, kot (da ste) doma! ¡está usted en su casa, no haga cumplidos!

dosluh moški spol (-a …) die Hörweite
ostati v dosluhu in Hörweite/ Rufweite sein/bleiben

drapeau [drapo] masculin zastava, prapor; figuré simbol vojske, domovine

drapeau national državna zastava
drapeau tricolore tribarvnica, trikolora
drapeau en berne v znak žalovanja na pol droga spuščena zastava
drapeau noir piratska zastava
déployer, hisser un drapeau razviti, dvigniti (potegniti kvišku) zastavo
être sous les drapeaux biti vojak, služiti v vojski
garnir de drapeaux les édifices publics et privés okrasiti javne in zasebne zgradbe z zastavami
lever le drapeau (figuré) priznati, pokazati svoje prepričanje
mettre son drapeau dans sa poche pustiti svojo stranko na cedilu; skrivati svoje mnenje
planter un drapeau (populaire) ostati dolžan zapitek
porter le drapeau (figuré) nositi zastavo, biti prvi zavzet za kako mnenje
se ranger sous les drapeaux de quelqu'un (figuré) pridružiti se komu

Dumme, der, (ein -r, -n, -n) neumnež; der Dumme sein ostati z dolgim nosom; jemanden den Dummen machen lassen izigrati (koga); er macht den Dummen izigrali so ga

écarter [ekarte] verbe transitif oddaljiti, odstraniti, odmakniti; odvrniti; razkrečiti (noge); razpreti (roke); speljati (reko) v stran; od-, založiti (karte); odgrniti (zastor); odbiti (predlog); zbrisati (de la liste iz seznama); razpršiti (dvom, sum); speljati s prave poti; figuré odtujiti (koga dolžnosti)

s'écarter oddaljiti se, odstraniti se; priti s prave poti; ločiti se (poti); odmakniti se (od téme); razpršiti se (oblaki)
s'écarter du sujet ne ostati pri stvari
écarter la foule pour se frayer un passage razdvojiti množico, da bi si naredili, utrli prehod
le service d'ordre écartaient les curieux reditelji so odvračali radovedneže
écarter une question de la délibération izločiti vprašanje s posvet(ovanj)a
écartez-vous de là! odstranite se, umaknite se od tod!

écoute [ekut] féminin

1. poslušanje (radijskega programa, telefonskega sporočila); prisluškovanje; vieilli prisluškovališče; straža(r), prežalec

2. marine spodnja jadrna vrv

3. pluriel (merjaščeva) ušesa

casque masculin d'écoute naušesne slušalke
poste masculin d'écoute prisluškovalec (na straži)
être à l'écoute (radio) poslušati
être aux écoutes prisluškovati (derrière la porte za vratmi); biti na preži
rester à l'écoute (telefon) ostati pri aparatu
ici Radio-Paris, ne quittez pas l'écoute! tu Radio-Paris, ostanite pri aparatu, ne zapirajte aparata!
se mettre à l'écoute odpreti in poslušati radio

effacer [efase] verbe transitif izbrisati, zabrisati; figuré zasenčiti, prekašati; nazaj potegniti; odstraniti (madež); plačati (dolg)

s'effacer izbrisati se; zabrisati se, obledeti; izginiti; miniti; figuré umakniti se (devant quelqu'un komu); ostati, biti v ozadju
effacer le tableau zbrisati (šolsko) tablo
effacer un nom sur la liste zbrisati ime s seznama
effacer le signal (železnica) postaviti signal na »prosto«, odpreti signal
le temps efface tout čas zabriše vse
il efface tous les autres peintres on prekaša vse ostale slikarje
effacer de sa mémoire izbrisati si iz spomina
effacer ses épaules potegniti ramena nazaj, zravnati se
les souvenirs s'effacent spomini obledé

embalm [imbá:m] prehodni glagol
balzamirati; odišaviti
figurativno ohraniti v spominu

to be embalmed ostati v trajnem spominu

enak (-a, -o)

1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
enak ničli gleich Null
enake(ga) …/po čem enak gleich-
(spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
enaka uvrstitev der Gleichstand
enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
enako obravnavanje die Gleichbehandlung
načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
enako število točk šport die Punktgleichheit
šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

2. vrstnik ipd.:
meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen

enák égal, même, pareil, identique, semblable

enak biti ressembler à, se ressembler, être égaux
enak ostati rester le même, rester égal à soi-même
enake starosti du même âge
ki mu ni enakega sans pareil, qui n'a pas son pareil (ali égal)
plačati komu enako z enakim rendre la pareille, payer quelqu'un de retour

enák igual

2 + 3 = (je enako) 5 dos y tres (igual a) cinco
ob enakih pogojih en igualdad de condiciones
z enako pravico con el mismo derecho
enake starosti de la misma edad
najti sebi enakega encontrar su igual
ostati enak quedar igual; no cambiar
ravnati s kom kot z enakim tratar a alg de igual a igual
vračati komu enako z enakim pagar a alg en la misma moneda
enako se z enakim druži cada oveja con su pareja