Franja

gimnástičen gymnastic; (korak) double-quick

gimnástično orodje gymnastic apparatus
gimnástična vaja gymnastic exercise

gimnástičen (-čna -o) adj. ginnastico, ginnico:
gimnastično orodje attrezzi ginnastici
gimnastično društvo Società ginnastica

gimnástičkī -ā -ō telovadni: -a dvorana; -a sprava telovadno orodje

ginnico agg. (m pl. -ci) gimnastičen, telovaden:
attrezzo ginnico telovadno orodje
gara ginnica telovadno tekmovanje

grablje samostalnik
(vrtnarsko orodje) ▸ gereblyePovezane iztočnice: grablje za listje, grablje za seno, grablje za trato, pahljačaste grablje, vrtne grablje

graphium -iī, n (gr. γραφίον) orodje za pisanje na voščene tablice, (sprva kovinsko, pozneje koščeno) pisalo, pisalce, črtalnik: O., SEN. PH., SUET.

grūs, gruis, f, redko m (prim. gr. γέρανος)

1. ptič žerjav, gruh: CI., LUCR., V., H., CELS., PLIN., MART., STAT.; kot masc. LAB. FR. Soobl. gruis -is, f: PH.

2. meton. žerjavovemu kljunu podobno vojno orodje, nekak zidoder, zidolom (sicer imenovan corvus): VITR.

gym [džim] samostalnik
sleng telovadba; telovadnica

gym horse konj (telovadno orodje)
gym instructor vaditelj
gym squad telovadno društvo

gymnastique [žimnastik] adjectif telovaden, gimnastičen; féminin telovadba, gimnastika, telesne vaje; figuré umski napor

gymnastique avec agrès orodna telovadba
gymnastique de chambre sobna telovadba
gymnastique fonctionnelle medicinska, zdravstvena telovadba
gymnastique rythmique ritmična t.
gymnastique de salle telovadba v dvorani
gymnastique au sol talna telovadba
appareil masculin de gymnastique telovadno orodje
costume masculin, maillot masculin, culotte féminin, chaussures féminin pluriel de gymnastique telovadni dres, t. maja, t. hlače, t. čevlji
enseignement masculin gymnastique pouk telovadbe
exercice masculin gymnastique telovadna vaja
leçon féminin de gymnastique telovadna ura (v šoli)
fête féminin de gymnastique telovadni praznik, nastop
maître masculin, professeur masculin de gymnastique učitelj, profesor telovadbe
pas masculin gymnastique tekalni, telovadni korak
salle féminin de gymnastique telovadnica
société féminin gymnastique telovadno društvo
faire de la gymnastique telovaditi, gojiti telovadbo
se livrer à toute une gymnastique pour résoudre un problème vse umske sile napeti, da bi rešili problem

hamulus -ī, m (demin. hāmus) kaveljček, kljukica, ključica: piscarius Pl. trnek, ódica; kot zdravniško orodje: Cels.

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

holandska motika stalna zveza
(vrtno orodje) ▸ holland kapa

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

instalaterski [ê] (-a, -o) Installations- (orodje das Installationswerkzeug)

instrument [ê] moški spol (-a …) glasba, tehnika, figurativno das Instrument, samo tehnika das Gerät; -instrument, -gerät (moči Machtinstrument, kontrolni Kontrollinstrument, merilni [Meßgerät] Messgerät, [Meßinstrument] Messinstrument, navigacijski Navigationsinstrument, glasba orkestrski Orchesterinstrument, precizijski Präzisionsinstrument, registrirni/zapisovalni Schreibinstrument, glasba solistični Soloinstrument, zdravniški Behandlungsinstrument)
instrumenti množina Instrumente, Geräte množina
optični instrumenti optische Geräte
plošča/miza z instrumenti der Gerätetisch
omarica z instrumenti der Instrumentenschrank
glasba uglaševalec instrumentov der Instrumentenstimmer
| ➞ → glasbilo, orodje

instrumental instrumentalen, oroden

música instrumental instrumentalna glasba
prueba instrumental listinski (dokumentaren) dokaz
instrumental m (kirurško) orodje; pribor; gr orodnik, instrumental

irpex (urpex Cat., hyrpex Serv.) -icis, m velike grablje z železnimi zobci, nekaka brana (Italijani še dandanes to orodje imenujejo erpice): Varr., P. F.

izvijač samostalnik
(orodje) ▸ csavarhúzó

jardinage [žardinaž] masculin vrtnarstvo, vrtnarija; vrtičkarstvo; pega v diamantu

amateur masculin de jardinage ljubitelj vrtov, vrtičkar
outil masculin, ustensile masculin de jardinage vrtno orodje

jedílen

jedílni list bill of fare; menu
jedílna miza dining table
jedílno orodje knife and fork
jedílni pribor tableware; knife, fork and spoon
jedílna soba dining room
jedílna shramba larder
jedílno olje table oil
jedílni voz (železniški) dining car, restaurant car