Franja

wheel² [wi:l] prehodni glagol
obrniti, obračati okoli osi; vrteti v krogu; valiti, valjati; opremiti s kolesi; voziti (a wheel chair stol na kolesih)
kotaliti, prevažati na kolesih

to wheel in a barrow voziti v samokolnici
to wheel a victim zgodovina treti žrtev na kolesu
neprehodni glagol
naglo se obrniti (round okoli)

to wheel on an axis vrteti se okoli osi
to wheel about in one's opinion spremeniti svoje mnenje
to wheel about to the other extreme zapasti v drugo skrajnost

wristlet [rístlit] samostalnik
zapestnica
šport ščitnik za zapestje; naroki; elastična vrvica, ki drži rokavico okoli zapestja
sleng, šaljivo lisice (okovi)

гарцевать dirjati okoli na konju, spretno jahati, postavljati se na konju

обводить, обвести (po)peljati okoli česa; obda(ja)ti s čim, prevleči; prevarati;
о. забором ograditi s plotom;
о. город валом mesto obdati z nasipom;
о. карандашом občrtati s svinčnikom;
провести вокруг пальца oviti si koga okrog prsta

обво́дити -джу недок., peljáti okóli čésa péljem - - nedov., obdájati s čím -am - - nedov., občrtováti -újem dov.

об’їжджа́ти -жа́ю недок., vozíti okóli |kóga, čésa| vózim - nedov., prehitévati -am nedov.

облезать, облезть

1. laziti okoli česa, oblesti;

2. izgubljati, izgubiti lase, dlako; odpadati, odpasti, oguliti se (barva)

облетать, облететь

1. obleta(va)ti, obleteti; (po)leteti okoli česa; prehiteti v letu; (raz)širiti se (novica);

2. odpadati, odpasti (listje)

обносить, обнести² nositi okoli, (po)nesti okoli, na mizo nositi, na mizo prinašati, (po)streči z jedmi; nesti mimo in ne ponuditi, preskočiti; (zast.) očrniti;
о. забором ograjati, ograditi s plotom

огибать, обогнуть zavi(ja)ti okrog; iti okoli česa

обходить, обойти hoditi okoli česa, obhoditi, obiti; izogibati se, izogniti se; prevaliti;
его обошли чином preskočili so ga pri napredovanju;
о. молчанием preiti molče prek česa;
мы обошли их mi smo jih prehiteli;
о. закон izigra(va)ti zakon;
о. караулом patruljirati;

обскакивать, обскакать okoli jahati, objahati, objezditi; v jahanju prehiteti

обтекать, обтечь obtekati, obteči, teči okoli česa; (pren.) izogibati se, izogniti se

обхо́дити -джу недок., hodíti okóli čésa hódim - - nedov.

объезжать, объехать² voziti okoli, obvoziti, objahati; izogniti se; obisk(ov)ati; prehiteti (na vožnji); oslepariti koga;
его на козе не объедешь ne boš ga preslepil

оглядка f pogled okoli sebe, ozir;
делать с оглядкой ravnati previdno;
без оглядки ne da bi pogledal nazaj; brez premisleka, tjavdan

оплывать, оплыть

1. plavati okoli česa, obplavati; pluti okoli česa, obpluti; objadrati;

2.
о. жиром cediti se od maščobe, zamastiti se, odebeliti se; (s)topiti se (sveča); odplavati

accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

ambitiōsus 3, adv. -ē (ambitiō) „ki zelo rad hodi okoli“, od tod

1. ki stalno hodi (teka) sem ter tja, objemajoč, ovijajoč (se): Iordanes... amnis amoenus et... ambitiosus Plin. sem ter tja (vijugasto) tekoč, Damalis... lascivis hederis ambitiosior H. trdneje se ovijajoča kakor..., ambitiosa recidet ornamenta H. bujno se vzpenjajoče.

2. ki se vneto poteguje za častne službe, dostojanstva, ki se poganja (si prizadeva) zanje: omitto, quae perferant... ambitiosi honoris causā Ci.; pesn.: pro nostris ut sis ambitiosa malis O. da mi boš prizadevna za dosego milosti.

3. pren.
a) ki hlepi po priljubljenosti (naklonjenosti), ki si prizadeva za priljubljenost (naklonjenost, milost), od tod tudi obziren, dobrikav, pristranski: qui ita sit ambitiosus, ut omnes vos nosque cotidie persalutet Ci., dux indulgens ambitiosusque L., rogationes Ci. prošnje iz sebičnih namenov, ars Plin. (o zdravilstvu), imperium T., preces T. dobrikave, sententiae Suet. izrečene iz ugodnosti in pristranosti; ambitiosus ad populares Iust. ki hlepi po priljubljenosti pri rojakih; od tod sploh hlepeč po čem, ki si prizadeva za kaj: Musa nec in plausūs ambitiosa mea est O. ne hlepi po pohvali (priznavanju), noster in has omnes (puellas) ambitiosus amor O. za vse te je v ljubezni plamenelo moje srce, pro gnato mater ambitiosa suo fuit O. je prosila milosti za..., satis ambitiose utramque partem fovere L. iz sebičnih postranskih namenov, non vulgariter nec ambitiose... scribere Ci. ep. obzirno, ambitiose corrigere orationem Ci. ep. z obzirno prizanesljivostjo, s preveliko obzirnostjo, cum in isto genere multo etiam ambitiosius facere soleam, quam honos meus... postulat Ci. ep.
b) častilakomen, častihlepen: homo minime ambitiosus Ci. ep., nota quidem, sed non ambitiosa domus O., in eo ambitiosum esse Ci. v tem iskati svoje časti (slavo), sexum (muliebrem)... saevum, ambitiosum, potestatis avidum (esse) T., a. spes O., honor O. ki vzbuja častihlepnost, ambitiose regnum petere L. ali colere amicitias T. iz častilakomnosti, ambitiosissime petere provinciam Q.
c) nečimrn, gizdav: quae (supellex), sicut apud pauperes ambitiosos, pluribus... officiis conteratur Q., si locuples hostis, avari, si pauper, ambitiosi T., quid fugis hos dentes, ambitiose lepus Mart.; o govorniku = prenavljajoč se: antegerio nemo nisi ambitiosus utetur Q., ambitiosus institor eloquentiae Q.; o stvareh = ki služi zadovoljitvi častilakomnosti ali meri nanjo, ganljiv, pozornost vzbujajoč, bleščeč, gizdav, bahat, sijajen: amicitiae Ci. sklenjena iz častihlepnosti, exsequiae Sen. ph., ambitiosā morte incaluerunt T., amb. atria Mart., ciborum ambitiosa fames Lucan. jedi željna, ambitiosa non est fames Sen. ph., a. mensa (naspr. parca) Amm., ambitiose eum casum ferre T. vsemu svetu kazati, ambitiose tristis Mart., ambitiose vestitus Amm. bahato; (o govoru) prisiljen: ambitiosa in loquendo iactantia Q.; subst. neutr. pl.: ambitiosis utilia praeferre Q.