Franja

untin [ʌntín] prehodni glagol
odvzeti baker

weaken [wi:kn] prehodni glagol
(o)slabiti, napraviti slabotnega
figurativno odvzeti moč; razredčiti (pijače)
neprehodni glagol
(o)slabeti, postati mlahav; popustiti; zmanjšati se

my illness has weakened me bolezen me je oslabila

wrong⁴ [rɔŋ] prehodni glagol
biti krivičen (s.o. do koga)
krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. koga za kaj)
zapeljati (žensko)
navtika odvzeti veter (ladji)

I was deeply wronged storjena (prizadejana) mi je bila velika krivica
he is wronged dela se mu krivica

выхолащивать, выхолостить rezati (bika), skopiti; (pren.) (o)siromašiti, odvzeti moč

лишать, лишить pripravljati ob kaj, pripraviti ob kaj, odvze(ma)ti komu kaj, oropati koga česa;
л. жизни vzeti življenje;
л. удовольствия (po)kvariti veselje;

обезвоживать, обезводить odvze(ma)ti vodo

обездушить odvzeti notranjo vsebino

обезземеливать, обезземелить zemljo odvze(ma)ti

обезличивать, обезличить odvze(ma)ti osebni značaj, razosebiti, posplošiti; (zast.) odvze(ma)ti samostojnost; odvze(ma)ti osebno odgovornost

обескровливать, обескровить izpuščati, izpustiti kri; (pren.) odvze(ma)ti moč, izrazitost

обесцвечивать, обесцветить barvo jemati, barvo vzeti, ob barvo pripraviti; (pren.) odvze(ma)ti izrazitost;

опреснять, опреснить odvze(ma)ti slanost

оттягать pripravdati, s pravdo odvzeti

отыгрываться, отыграться nazaj priigra(va)tij odvze(ma)ti žogo; (gov.) dobro se iziriazati

поубавить malo odvzeti, zmanjšati;
поубавить длины malo skrajšati

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

aliviar olajšati, razbremeniti, umeriti, ublažiti, omiliti; pospešiti; zmakniti, ukrasti; hitreje iti, hitreje delati

aliviar el paso pospešiti korak
aliviar del trabajo a algn. komu delo odvzeti
aliviarse popustiti (bolečine); opomoči si

aretirati glagol
1. (odvzeti prostost) ▸ letartóztatPolicija je aretirala osem osumljencev in zasegla večjo količino orožja in streliva. ▸ A rendőrség nyolc gyanúsítottat letartóztatott, valamint nagyobb mennyiségű fegyvert és lőszert lefoglalt.

2. tehnika in tehnologija (blokirati) ▸ arretál, blokkol

avtonomija samostalnik
1. (samouprava) ▸ autonómiaPovezane iztočnice: delna avtonomija, popolna avtonomija, široka avtonomija

2. (ozemlje s samoupravo) ▸ autonómiaKatalonija ima od leta 2006 status avtonomije, ki ji omogoča organizacijo posvetovanja. ▸ Katalónia 2006 óta autonóm státusszal rendelkezik, ami lehetővé teszi a konzultációk megszervezését.

3. (neodvisnost pri odločanju) ▸ autonómia
4. elektronika (o delovanju naprav) ▸ autonómiaKer tovrstne naprave napajajo baterije, je avtonomija delovanja pri njih ključnega pomena. ▸ Mivel ezeket a berendezéseket elemek táplálják, a működési autonómiájuk nem kulcsfontosságú.
Mobilni telefon zagotavlja do 80-urno avtonomijo v pripravljenosti in do 3 ure pogovorov. ▸ kontrastivno zanimivo A mobiltelefon 80 órás készenléti időt és 3 órányi beszélgetési időt garantál.

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones