Franja

lainage [lɛnaž] masculin volnina, volnena tkanina, volnena pletena obleka; ovčja koža z volno, runo

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lēvītōnārium -iī, n redovniška obleka egiptovskih menihov: Hier., Isid.

līnum -ī, n (prim. gr. λίνον = sl. lan = hr. lȁn = got. lein, stvnem. līn = nem. Lein, lat. linteus in linteum (?))

I. lan: Mel., Plin., Ap., Icti., tenuissimum l. Ci., urit enim lini campum seges, urit avenae V., l. humidulum O. sočno laneno steblo, terra lini ferax Cu. —

II. meton. lanina = iz lanu narejene stvari

1. nit, vrv(i)ca, motvoz, s katero so prevezovali pisma in listine: effer cito stilum, ceram et tabellas, linum Pl., nos linum incīdimus, legimus Ci., ad imum acu traiectā duo lina ducente Cels., ter lino per foramina traiecto Suet.; uno lino decies sestertium inseritur Tert. na eno nit nanizajo bisere, vredne 1.000.000 sestercijev.

2. ódičnica, ribiška vrvica: moderabar arundine linum O.

3. ladijska vrv: parant torto subducere carbasa lino O.

4. jadrovina, jadro: Sen. tr. (Medea 321).

5. ribiška mreža, vlačilna mreža, vlačníca, drága, vlak: O., pelagoque alius trahit humida lina V., cymbae linique magister Iuv. ribič, texantur et lina capiendis piscibus Hier.; tudi lovska mreža: nodosaque tollite lina O., (sc. fera) transibat positarum lina plagarum O. mreževíno, mréževje.

6. prt, lanena (platnena) obleka, platno: vina lino vitiata H. skozi prt precejena, flumineam lino celantibus ulvam O., lino vestiri aut lanis Mel.

7. lanen (platnen) oklep: lino munire latus Sil.

8. stenj: ardens Tert., fumigans Tert., Vulg.

lounge-suit [láun(d)žsju:t] samostalnik
britanska angleščina moška dnevna obleka

lūctus -ūs, m (lūgēre)

1. žalovanje, žalost (ki se kaže na zunaj, po zunanjih znakih), tuga (naspr. gaudium): Lucr., V., H. idr., senatus luctum suum vestis mutatione declarandum censuit Ci., quis enim in luctu domestico cenavit cum toga pulla? Ci., filius luctu perditus Ci. ves pogreznjen v žalost, luctu atque caede omnia complentur S., totam urbem opplevit luctus L., quocumque aspiceres, luctus gemitusque sonabant O.; v pl. = pojavi žalosti, posamezni primeri žalosti, žalost: exsilia, luctus, orbitates Ci., in luctibus maximis esse, in maximos luctos incīdere Ci., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctūs L., dare animum in luctus O. utopiti (utapljati) srce v žalosti, utopiti (utapljati) se v žalosti, pogrezniti (pogrezati) se v žalost; z gen. (za kom): l. Memnonis amissi O., luctu mariti Ap.

2. meton.
a) žalna obleka, žalna oprava: erat in luctu senatus, squalebat civitas, publico consilio mutatā veste Ci.; z objektnim gen. (za kom): luctum amissae sororis … laeto cultu mutavit T.
b) žalosten dogodek: eum luctum quoniam satis visus est eluxisse Gell.
c) vzrok (povod) žalosti: tu … luctus eras levior O.

3. pooseb. Lūctus -ūs, m Lúktus = „Žalostin“, bog žalosti: V. (Aen. 6, 274), Sil., Stat.

lūgubris -e (lūgēre)

1. žalen, žalujoč: eiulatio, lamentatio Ci. ali cantus Ci., H. tožba za umrlim, nárek, narék(anje), narícanje, carmen Ci. žalostinka, žálostnica, l. vestis Ter., Iust. ali sordes lugubres Ci. žalno oblačilo, žalna obleka (oprava), per XL annos non cultu nisi lugubri egit T. v žalni opravi, toda l. sagum H. preprost, umazan plašč, annus lugubris duorum consulum funeribus L. žalostno, polno žalovanja; subst. lūgubria -ium, n žalna obleka (oprava): Pr., Sen. tr., lugubria indue O., l. ponere (sleči) O.

2. žalujoč, žalosten, (o)tožen, žaloben: domus L. hiša žalosti, Clymene, genitor, pectora O., vultus O., Sen. tr.; meton. žaloben, žalosten =
a) žalost vzbujajoč, zlonosen, nesrečo prinašajoč, nesrečen: bellum H., sidus Val. Fl., dies Suet. ali = zlokoben, zlovešč, grozo (strah) vzbujajoč: ales H. ptica zlokobnica, zlokobna ptica glasnica.
b) = mil, otožen, ganljiv, milotožen: vagitus, vox Lucr., verba O. — Adv.

1. lūgubriter žalobno, milo, otožno, milotožno: eiulare Ap. žalobno zajokati, zagnati otožen jok, milo se zjokati.

2. lūgubre
a) žalobno, milo, otožno, milotožno: clamare, sibilare Amm.
b) zlokobno, zlovešče: cometae sanguinei l. rubent V., sonitu l. minaci Mulciber immugit Sil.

Opomba: Pesniki (Lucr., O., Sil.) včasih merijo lugúbris.

luto moški spol žalovanje; žalna obleka, žalni trak; žalni rob (papirja); žalost, tuga

luto riguroso globoko žalovanje
luto de viuda žalovanje po možu
estar de luto, llevar luto žalovati; žalosten ali razočaran biti
ponerse de luto, vestirse de luto obleči žalno obleko, žalovati (por za)

maillot [majo] masculin plenica; maja, majica; kopalna obleka

maillot de bain (en une, deux pièce(s)) (enodelna, dvodelna) kopalna obleka
enfant masculin au maillot dete v plenicah, v povoju
être encore au maillot (figuré) biti še v povojih

mameluco moški spol Mameluk; tepec; ameriška španščina otroška nočna obleka

Männerkleider, pl, Männerkleidung, die, moška oblačila, moška obleka

Mantelkleid, das, plaščna obleka

marinara f

1. obl. otroška mornarska obleka

2. mornarski slamnik

3.
alla marinara po mornarsko, mornarski:
colletto alla marinara mornarski ovratnik
spaghetti alla marinara kulin. špageti po mornarsko

mask¹ [ma:sk, mæsk] samostalnik
maska, krinka; varovalna maska (dihalna, dimna itd.); zakrinkanec, našemljenec; maškeradna obleka
figurativno preobleka, pretveza
arhitektura groteskna glava (ornament)
vojska kamuflaža

to throw off one's mask razkrinkati se, pokazati pravo barvo
under the mask of pod krinko česa
to wear a mask skrivati svoje namene ali čustva
death-mask posmrtna maska

Maßanzug, der, (moška) obleka po meri

matelot [matlo] masculin mornar, pomorščak; mornarska obleka (za otroke)

bonnet masculin de matelot mornarska čepica

matiné moški spol, matinée ženski spol francosko jutranja obleka; (dopoldanska ali popoldanska) matineja

Matrosenanzug, der, mornarska obleka

midriff [mídrif] samostalnik
anatomija prepona, branica
ameriško dvodelna obleka (s prostim pasom)

Mini, das, (-s, -s) minica, mini krilo, mini obleka