Franja

trenirka samostalnik
(oblačilo) ▸ melegítő, tréningruha

tričetrt hlače stalna zveza
(oblačilo) ▸ háromnegyedes nadrág
Sopomenke: tričetrtinske hlače

tričetrtinske hlače stalna zveza
(oblačilo) ▸ háromnegyedes nadrág
Sopomenke: tričetrt hlače

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tunika samostalnik
1. (oblačilo) ▸ tunikaProsojna tunika v kombinaciji s svilenimi hlačami deluje damsko, večerno in elegantno. ▸ Az áttetsző tunika selyemnadrággal kombinálva nőiesen, estélyi viseletként és elegánsan hat.
Pod srednje dolg suknjič oblecite bombažno tuniko, ki gleda izpod suknjiča in prekrije celotno zadnjico. ▸ A középhosszú zakó alá vegyen fel pamuttunikát, amely kilóg a zakó alól, és eltakarja hátsóját.

2. nekdaj (antično oblačilo) ▸ tunikaPod oklepom je legionar nosil laneno tuniko, ki mu je segala do kolen. ▸ A légiós a vértje alatt lenből készült, térdig érő tunikát viselt.

3. (liturgično oblačilo) ▸ tunika
Visoki cerkveni dostojanstveniki so nosili zapletene vezenine, mašne obleke, štole, okrašene plašče, dalmatinske tunike, duhovniške halje in oglavnice. ▸ A magas rangú egyházi méltóságok bonyolult csipkézeteket, miseruhákat, stólákat, díszköntösöket, dalmát tunikákat, papi köntösöket és csuklyákat viseltek.

uniform|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Uniform (častniška Offizieruniform, mornarska Marineuniform, Matrosenuniform, paradna Paradeuniform, Galauniform, poštarska Postuniform)
bojna uniforma der Einsatzanzug, Kampfanzug
maskirna uniforma der Tarnanzug
nosilec uniforme (uniformiranec) der Uniformträger, der Uniformierte ( ein -r)
obveznost nošenja uniforme der Uniformzwang
prepoved nošenja uniforme das Uniformverbot

2. (službeno oblačilo) die Dienstkleidung
sestrska uniforma medicina die Schwesterntracht

uniforma samostalnik
1. (uradno oblačilo) ▸ egyenruha, uniformis, formaruhaSopomenke: noša, livreja
Povezane iztočnice: gasilska uniforma, policijska uniforma, službena uniforma, vojaška uniforma, šolska uniforma

2. (oseba v uniformi) ▸ egyenruhásSumljiva neznanca s torbama sta zbežala takoj, ko sta zagledala uniformo. ▸ A gyanús ismeretlenek a táskákkal azonnal elmenekültek, amint megpillantották az egyenruhást.
Lili je med prvimi opazila uniforme, ki so prihajale skozi vhod z ulice. ▸ Lili az elsők között vette észre az utcáról s bejáraton keresztül közeledő egyenruhásokat.

uniform|en [ó] (-na, -no) uniform; Einheits- (oblačilo die Einheitskleidung)

usnjén (of) leather; leathery; made of leather; arhaično leathern

usnjéna aktovka briefcase, portfolio
usnjén etui leather case
usnjéni izdelki leather goods pl
usnjéne gamaše leggings pl, leather gaiters pl, spats pl, vojska gaiters pl, puttees pl
usnjéno blago, roba leather goods pl
usnjén jermen leather strap, leather belt
usnjéni čevlji leather shoes pl
usnjén predpasnik leather apron
usnjéna prevleka leather cover
usnjéni luksusni proizvodi leather luxury products pl
usnjén pajac (oblačilo) leather combination suit
usnjén pas leather belt, (častniški z naramnimi jermeni) Sam Brown (belt)
usnjéne rokavice skin (ali leather) gloves pl
usnjéni odpadki leather waste
usnjéna torba leather bag (ali case)
usnjéne kratke hlače leather shorts pl, lederhosen pl
usnjén kovček leather trunk
usnjéna vezava (knjig) leather binding

varnostni telovnik stalna zveza
(zaščitno oblačilo) ▸ védőmellény
Sopomenke: odsevni jopič, odsevni telovnik

varovaln|i (-a, -o) Schutz- (predpis die Schutzvorschrift, lak der Schutzlack, nasip der Schutzwall, film der Schutzfilm, pokrov der Schutzdeckel, ukrep die Schutzmaßnahme, funkcija die Schutzfunktion, plast die Schutzschicht, učinek die Schutzwirkung, letev die Schutzleiste, mreža das Schutzgitter, obveza der Schutzverband, ograja das Schutzgeländer, prilagoditev die Schutzanpassung, streha das Schutzdach, živa meja die Schutzhecke, naprava die Schutzeinrichtung), Schon- (plast die Schonschicht); živalstvo, zoologija Schutz- (barve die Schutzfärbung, oblačilo Schutztracht, znaki Schutztracht)
| ➞ → maskirni, svarilni

večerna obleka stalna zveza
(elegantno oblačilo) ▸ estélyi, estélyi ruha

verižna srajca stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ láncing
Verižna srajca je dobro varovala proti udarcem s širokimi sabljami, ne bi pa zdržala vboda z nožem. ▸ A láncing jól védte a széles szablyák ütései elől, de a késszúrást nem fogta volna fel.
Sopomenke: verižni oklep

verižni oklep stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ vért
Težki verižni oklepi so segali do stopal. ▸ A nehéz vértek bokáig értek.
Sopomenke: verižna srajca

vojaška uniforma stalna zveza
(oblačilo) ▸ katonai egyenruha

vojaške hlače stalna zveza
(oblačilo) ▸ katonanadrág

vojaški suknjič stalna zveza
(oblačilo) ▸ katonazubbony

voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)

1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.

2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n

1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.

2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.

3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.

4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …

vŕhnji (-a -e) adj. superiore, di sopra, sopra-:
vrhnje nadstropje piano superiore
vrhnja ustnica labbro superiore
vrhnja travnata plast cotenna erbosa
vrhnja (obdelana)
plast zemlje soprassuolo
vrhnja plast zidu pelle del muro
vrhnje oblačilo sopravveste
vrhnji sloj manto stradale, pavimentazione
vrhnja plast (prebivalstva) strato superiore, ceto elevato; ekst. élite
vrhnja stran (česa) dritto
agr. vrhnji sadež frutto vettaiolo
navt. vrhnje jadro velaccio

zimski plašč stalna zveza
(oblačilo) ▸ télikabát