Franja

Zadetki iskanja

  • srbéti démanger, avoir des démangeaisons, picoter , familiarno gratter

    srbi me cela me démange (ali me gratte)
    roka (noga) ga srbi le bras (la jambe) lui démange
    jezik ga srbi, da bi povedal (figurativno) la langue lui démange, il a grande envie de parler
    prsti me srbijo, roka me srbi, da bi usekal la main me démange, j'ai envie de frapper
    kaj te to srbi? (figurativno) en quoi cela te regardet-il?, qu'est-ce que cela peut te faire?
  • stoječ [é] (-a, -e) stehend, Steh- (ležaj das Stehlager, noga das Standbein, ovratnik der Stehkragen, razporejevalka der Stehordner, svetilka die Stehlampe), Stand- (sito tehnika das Standsieb)
  • stojn|i [ó] (-a, -o) stehend; Stand- (noga das Standbein, ploskev die Standfläche)
  • stol [ou̯] moški spol (-a …) der Stuhl, der Sessel (kuhinjski Küchenstuhl, lesen Holzstuhl, otroški Kinderstuhl, pleten Korbstuhl, Rohrstuhl, škarjasti Scherenstuhl, vrtljivi Drehstuhl, Drehsessel, vrtni Gartenstuhl, zložljiv Faltstuhl, Klappstuhl, zobozdravniški medicina Behandlungsstuhl)
    električni stol elektrischer Stuhl
    sodni stol Richterstuhl
    … stola Stuhl-, Sessel-
    (naslanjalo die Stuhllehne, Sessellehne, noga das Stuhlbein)
    pasti s stola vom Stuhl fallen
    sedeti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
    sedeti na dveh stolih figurativno zweispännig/zweigleisig fahren
    usesti se med dva stola sich zwischen zwei Stühle setzen
  • stòl silla f sillón m ; (sedež) asiento m

    cerkveni stol banco m
    bolniški (kuhinjski, vrtni, pisarniški, nosilni) stol silla de inválido (de cocina, de jardín, de oficina, de manos)
    pleten stol sillón m de mimbre
    ležalni stol silla extensible (ali de extensión ali de campaña), dormilona f
    sodni stol tribunal m
    sklopni, zložljiv stol silla plegable, silla de tijera; catrecillo m
    vrtljiv stol sillón giratorio
    oblazinjen stol silla tapizada, sillón tapizado
    električni stol (jur) silla eléctrica
    usmrtiti na električnem stolu electrocutar
    spalni stol dormilona f
    stol na kolesih sillón de ruedas
    noga stola pata f de silla
    naslonjalo stola respaldo m
    sedeti med dvema stoloma (fig) desaprovechar por indecisión dos oportunidades simultáneas, fam nadar entre dos aguas, morir de hambre entre dos quesos
  • svinjsk|i (-a, -o)

    1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
    svinjska riba/ribica der Lachsschinken

    2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
    svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
    svinjsko … sau-
    (mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • širok [ô] (-a, -o) breit (enojno einfachbreit, dvojno doppeltbreit, kot noga/ped fußbreit, za prst fingerbreit, za stolpec spaltenbreit, za špranjo spaltbreit); (obširen) ausladend, breit, weit, ausgreifend; spekter: gefächert; človek po postavi: stämmig; (ohlapen) pojem ipd.: dehnbar; breit- (širokih bokov breithüftig, s širokim nosom breitnasig, s širokim krajcem breitkrempig, s široko krono breitkronig), weit- (s širokimi rokavi weitärmelig); Breit- (setev die Breitsaat, dleto das Breiteisen)
    imeti širok hrbet einen breiten Rücken haben
    kot je dolg in širok längelang, so lang (er) ist/ war
    postati širok breit werden
    antibiotik s širokim spektrom medicina das Breitband-Antibiotikum
  • tirnic|a1 ženski spol (-e …) železnica, tehnika die Schiene (kontaktna/tokovna Stromschiene, oblikovalna Formschiene); die Laufschiene; (vodilo) die Gleitschiene; samo tehnika die Laufbahn; pomorstvo der Gleitträger; pri drsalki: die Kufe
    … tirnice Schienen-
    (noga der Schienenfuß, vrat der Schienensteg)
    začetni naklon tirnice der Auflauf
    zavorna naprava na tirnicah die Gleisbremsanlage
  • tírnica (-e) f

    1. rotaia:
    tramvajske, železniške tirnice rotaie del tram, della ferrovia, delle ferrovie

    2. guida, binario:
    tirnice za zavese binario da tenda

    3. fiz. traiettoria

    4. pren. binario:
    teči po starih tirnicah correre sui vecchi binari
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    glava, noga tirnice fungo, suola della rotaia
    kontaktna tirnica sbarra collettrice
    vodilna tirnica controrotaia
    strojn. žerjavna tirnica rotaia sospesa
  • ulcerate [ʌ́lsəreit] neprehodni glagol
    gnojiti se
    prehodni glagol
    povzročiti (izzvati) gnojenje ali čir
    figurativno zastrupiti; pokvariti

    ulcerated leg gnojna noga
  • unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

    1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

    2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

    3. metaf. (nohtu podobne reči)
    a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
    b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
    c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
    d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.
  • variqueux, se [-rikö, z] adjectif, médecine krotičen, varikozen

    jambe féminin variqueuse varikozna noga
  • veslálen (-lna -o) adj. di, da remata, remico; di, da vogata:
    zool. veslalna noga piede palmato
  • vice2 [váis]

    1. samostalnik
    tehnično primež, primož; precep

    as firm as a vice trden (čvrst) kot primež
    a vice-like grip železen, močan prijem (stisk)
    he has a grip like a vice on ima železen prijem
    to grip like a vice prijeti, zgrabiti kot primež

    2. prehodni glagol
    stisniti, ukleščiti (s primežem), priviti; utrditi, držati kot v primežu, stisniti v primež

    my foot was viced between two rocks noga se mi je zagozdila med dve skali
  • vólčji (-a -e) adj.

    1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
    volčje krdelo branco di lupi

    2. pren. crudele, spietato

    3. pren. grande; da lupo:
    volčja lakota fame da lupo

    4. pren. cane, da lupi, fondo:
    volčji mraz tempo da lupi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
    bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
    bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
    lov. volčja jama trabocchetto per lupi
    (orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
    vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
    vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
    med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
  • volver [-ue-; pp vuelto]

    1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

    volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
    volver la comida izbruhati jed
    volver de espaldas na rame dati
    volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
    eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
    volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
    volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
    volver mal por mal vračati zlo za zlo
    volver tonto poneumniti
    volver un vestido obrniti obleko
    no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

    2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

    volver atrás vrniti se, obrniti se
    al volver na povratnem potovanju
    a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
    volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
    le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
    vuelvo volando ta hip se vrnem
    volver a casa vrniti se domov
    volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
    volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
    volver a decir ponoviti
    ¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
    volver a empezar zopet, znova začeti
    volver a ver zopet videti
    volver a traer nazaj prinesti
    hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
    volver de hablar con pravkar govoriti z
    volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
    volver en su acuerdo zopet k sebi priti
    volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
    volver por alg. zavzeti se za koga
    volver sobre pokazati na; vrniti se na
    volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
    volver sobre el asunto vrniti se na stvar
    volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
    volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
    volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
    volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
    volverse loco znoreti, nor postati
    volverse loco buscando kot nor iskati
    es para volverse loco človek bi znorel
    volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
    volverse a casar spet se poročiti
    todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
    me he vuelto a dormir spet sem zaspal
  • vránji (-a -e) adj.

    1. di corvo; di, dei corvi:
    vranje krakanje il gracchiare dei corvi

    2. corvino:
    vranji lasje capelli corvini
    bot. vranja noga coronopo, barba di cappuccino (Coronopus)
  • vzmetn|i [é] (-a, -o) Feder- (členek das Federgelenk, kovalnik der Federhammer, manometer das Federmanometer, obroček der Federring, rogelj der Federzinken, vlek der Federzug, ključavnica das [Federschloß] Federschloss, noga das Federbein, obesa die Federlasche, sponka die Federklemme, tehtnica fizika die Federwaage, jedro der Federkern, jeklo der Federstahl)
    imeti vzmetne lastnosti federn
  • webbed [webd] pridevnik
    zoologija ki ima plavalno kožico med kremplji

    webbed foot plavalna noga